Luksuzna, 70 m dolga jahta Nourah of Riyad se je prevrnila v ladjedelnici Megatehnica v kraju Perma v Grčiji.

Po navedbah News247 se je nesreča zgodila v nedeljo okrog 12. ure. Jahto so nameravali dvigniti iz vode, da bi izvedli letni remont in obnovili protivegetativni premaz. Jahta se je nagnila za 45 stopinj in delno potopila. K sreči ni poškodovana nobena oseba. Poškodovani sta oprema ladjedelnice in turistična ladja Lamadin, ki je bila v neposredni bližini.

Jahto Nourah of Riyad so zgradili leta 2008 v turški ladjedelnici Yay Gemi Yapim. V dolžino meri 70 m v širino pa 11,04 m. Njena teža znaša 1531 t. Zunanjost in notranjost jahte je oblikoval Donald Starkey Design.

Jahta je v lasti princa Turki al Sauda, najmlajšega sina kralja Savdske Arabije. Vrednost jahte je okrog 80 mio USD. Na krov lahko sprejme 14 gostov, ki so nameščeni v sedmih kabinah. Za njih skrbi 18-članska posadka.

Le 65 nmi od brazilske obale se je začela potapljati tovorna ladja Stellar Banner. Na ladji je poleg železove rude še več kot 6000 t pogonskega goriva.

V torek je iz pristanišča Ponta de Madeira v brazilskem mestu Sao Luis izplula tovorna ladja Stellar Banner. Natovorjena z železovo rudo je bila namenjena v kitajski Qingdao. Okrog 21.20 ure po lokalnem času se je 65 nmi severno od brazilske obale močno nagnila. Po prvih ocenah naj bi bil poškodovan trup ladje, skozi katerega je začela vdirati voda. Predvidevajo, da je ladja trčila v neznan plavajoč predmet, ki je predrl trup ladje.

Reševanje ladje se je že začelo. Angažirano je podjetje Ardent, ki bo pripravilo načrt reševanja. Letala so večkrat preletela ladjo in ugotovila, da iz ladje že izteka olje. Za zdaj je oljni madež še majhen, a obstaja nevarnost, da iz ladje izteče 6000 t pogonskega goriva.

Ladja Stellar Banner je bila zgrajena leta 2016. Je v lasti podjetja Polaris Shipping iz Južne Koreje. Trenutno jo ima v najemu brazilsko rudarsko podjetje Vale. V času nesreče je bilo na krovu 20 članov posadke. Ker se ladja potaplja, so celotno posadko že evakuirali.

Stanje 28.2.2020 ob 9.00

Ladjo Stellar Banner so rešili pred najhujšim. V bližini lokacije, kjer se je ladja močno nagnila so našli plitvino, na katero so ladjo namerno nasedli. PO navedbah lastnika ladje Polaris Shipping je trup ladje poškodovan le v predelih, kjer se nahajajo rezervoarji balastnih vod in prazni prostori. Deli ladje, kjer je naložena železova ruda so nedotaknjeni in nepoškodovani. Strahu pred večjo ekološko katastrofo zato ni več. Trup ladje bodo pregledali potapljači in preverili kakšne so poškodbe. Na kakšen način bodo izvedli reševanje ladje in njenega tovora bo odvisno od poškodb, ki jih je ladja utrpela.

Zadnja informacija 3.3.2020

Po zadnjih informacijah so rezervoarji goriva na ladji nepoškodovani. Do izliva goriva v morje naj zaenkrat ne bi prišlo. La ladji je 3500 ton navtičnega goriva in 150 ton plinskega olja. Na lokaciji so OSRV plovila podjetja Rush, ki so lokacijo že zaščitila pred nevarnostmi. V teku so priprave za raztovarjanje ladje. Na lokacijo bo priplulo več ladij, ki bodo najprej izčrpale gorivo, nato pa še železovo rudo. Plan reševanja je že narejen. Čakajo le še odobritev s strani brazilske mornarice.

Videoposnetek z lokacije posnet iz letala

Včeraj ponoči je jadralec, ki je doživel brodolom približno 1000 nmi jugovzhodno od obale Nove Zelandije, poklical na pomoč.

Reševalno akcijo je koordiniral novozelandski center za reševanje na morju. Na lokacijo jadralca so nemudoma poslali letalo Orion, da ga natančno locira. V komunikaciji z letalom je sporočil, da je premražen, a se počuti dobro. Poleg njegovega potapljajočega plovila so iz letala spustili zaloge, s katerimi bi lahko preživel, dokler ga ne bi doseglo reševalno plovilo.

V času nesreče je bil najbliže tanker, ki je nemudoma spremenil smer plovbe in zaplul proti brodolomcu.

Ker se je plovilo potapljalo, se je jadralec vkrcal v reševalni splav. Danes ga je dosegel tanker in ga rešil.

Vir: NZ Air Force

Prejšnji teden se je na območju zahodnega dela Sredozemlja razvila močna nevihta, ki so jo poimenovali Gloria. Močni vetrovi, ki so pihali na območju vzhode Španije, so povzročili najvišji do sedaj izmerjen val na Mediteranu (več v članku evihta Gloria povzročila največji val na Mediteranu, visok preko 13 m).

Nevihta nikakor ni prizanesla niti otoku Mallorca. Pravo opustošenje je za seboj pustila v pristanišču Port de Pollenca. Številna plovila so se potopila, še več pa jih je naplavilo na obalo. Nekateri lastniki so imeli srečo in so njihova plovila nasedla na peščeni obali, drugim so se razbila na skalnati obali.

Otočanka Karen Dempster je 22. januarja 2020 na svojem twitter profilu objavila videoposnetek, ki prikazuje posledice nevihte in začetek reševanja plovil in odstranjevanja posledic te močne nevihte. Zraven je še dodala: »Čiščenje se začenja. Na otoku vlada izjemna zaskrbljenost. Vsi smo žalostni. Nihče z otoka se ne spomni, da bi se kdaj zgodilo kaj takega. Pogovarjamo se o podnebnih spremembah, kar nas zelo skrbi.

Po navedbah lokalnih medijev je v nesreči devet ljudi izgubilo življenje, štiri pa še pogrešajo.

Preberite tudi: 

• Izmerjen najvišji val na Jadranu

Tovorna ladja Sunda je rešila štiri jadralce, ki so zaradi okvare plovila nemočno blodili po Atlantiku.

Kapitan Ivan Veršič in njegova posadka so prejeli klic na pomoč. Nemudoma so spremenili smer plovbe in zapluli proti lokaciji jadrnice s štiričlansko posadko na krovu. Preko VHF-postaje so stopili v kontakt z njimi in izvedeli, da so vsi v dobrem zdravstvenem stanju, a močno utrujeni. Ko je tovorna ladja priplula v bližino jadrnice, so se dogovorili, da reševanje prestavijo na jutro naslednjega dne, ko se bodo vremenske razmere izboljšale. Ladja je ves čas vzdrževala pozicijo, da je ostala v neposredni bližini jadrnice.

Reševanje se je začelo naslednji dan zjutraj. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo zelo težko poravnati ladjo in jadrnico. Šele ob 15. uri jim je uspelo do jadrnice potegniti reševalno lestev. Na krov ladje se je povzpela štiričlanska jadralska ekipa in pes. Ladja je nadaljevala svojo plovbo proti Braziliji, jadrnico pa so pustili sredi Atlantika. Nesrečne jadralce so po pristanku v pristanišču Macapa izkrcali z ladje.

Po navedbah ladijske družbe Seastar so jadralci jadrnico zapustili zaradi okvare motorja.

Vir: www.maritime-executive.com, Foto: Seastar Shipmanagement / Facebook

Pomorsko tragedijo je doživel še en slovenski jadralec Walter Teršek. Njegova jadrnica se je potopila med plovbo po Atlantiku.

Walter Teršek je s svojo jadrnico Lady Ivano plul s Kanarskih otokov proti Zelenortskim otokom. V zelo slabem vremenu, močnem vetru in visokih valovih se mu je odlomilo krmilo. Do okvare je prišlo, kljub temu da je uporabljal viharno sidro. Njegova nesreča se je zgodila že pred mesecem dni. Do sedaj o nesreči še ni govoril. Potreboval je okrevanje, tako fizično kot psihično.

Z njim je po telefonu govoril jadralski kolega Jasmin Čauševič, ki je v svojem blogu zapisal:

»Potopila se je še ena slovenska jadrnica Lady Ivana, barka mladega slovenskega skipperja Walterja Terška. Danes sva se pogovarjala po telefonu in saj ne vem, kdo od naju ni mogel dojeti, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. Oba polna čustev, oba polna še tistih svežih zadev, čeprav se je vse skupaj dogajalo pred več kot mesecem dni in Walter se je odločil, da šele danes spregovori o tem. Med jadranjem s Kanarskih otokov proti Kapverdskim otokom, se mu je nekje na sredi poti odlomilo krmilo. Ker je imel v tem slabem vremenu za sabo tudi vodno oz. viharno sidro, se je jadrnica nagnila in zajela vodo, na koncu pa se je tudi počasi potopila. Kot sam pravi, »rešil je svojo neumno rit« s kopanjem v mrzlem Atlantiku in na srečo je ravno takrat priplula mimo velika ladja, ki ga je rešila iz te, za vsakega kapitana težke situacije. Lady Ivana je odšla na dno, Walter pa nazaj na Kanarske otoke. Danes mi je po telefonu zatrdil, da ne bo odnehal, ko kupi naslednjo barko, gre po začrtanem cilju in si želi sanjati svoje sanje. Srečno Walter!«  

Tunizijska ladja za prevoz vozil ro-ro Ulysse je trčila v ladjo CSL Virginia in predrla njen trup. Do trka je prišlo v bližini francoskega otoka Korzika zaradi uporabe mobilnega telefona dežurnega oficirja.

Tunizijska ladja Ulysse je oktobra leta 2018 v bližini francoskega otoka Korzika trčila v ciprsko ladjo CSL Virginia. Ladja Ulysse je s premcem trčila v desni bok tovorne ladje in prebila njen trup. Takoj po nesreči so začeli preiskavo, v kateri so sodelovali ciprski, francoski in tunizijski inšpektorji. Ugotovili so, da se je nesreča zgodila zaradi človeške napake, v tem premeru zaradi uporabe mobilnega telefona.

Ladja Ulysse je bila na poti iz italijanskega pristanišča Genova proti Tuniziji. 7. oktobra 2018 je trčila v tunizijsko ladjo, ki je bila zasidrana približno 17 nmi daleč od obale otoka Korzika.

Dežurni oficir na krovu ladje Ulysse je bil sam na komandnem mostu. Kljub številnim alarmom, ki jih je oddajal radar, ni ukrepal, ker se je pogovarjal preko mobilnega telefona. Ladja je s premcem trčila v desni bok ladje Virginija in ga prebila. Zaradi poškodb je v morje izteklo približno 500 m3 nafte.

Komisija je prav tako opomnila na nenavadno obnašanje ciprske ladje CSL Virginia, ki se je zasidrala na lokaciji, kjer poteka redni pomorski promet. Na ladji je nastala škoda v višini 13,5 mio EUR, ladjar pa je moral plačati še stroške čiščenja morja, ki so ocenjeni na 10 mio EUR.

Foto: Prémar Méditerranée, Youtube

V sredo je zagorelo na luksuzni 120 čevljev (36,5 m) dolgi jahti slavnega latino pevca Marca Anthonyja.

Jahta je bila privezana v marini v Miamiu. Iz še nepojasnjenih razlogov je na jahti izbruhnil požar, ki se je hitro širil po plovilu. Na krovu je bila posadka jahte, ki pa se ji je uspelo pravočasno izkrcati. Na kraj nesreče je prispelo 45 gasilcev, ki so se z ognjem borili več kot dve uri, nato pa se je jahta prevrnila na bok in se delno potopila.

V nesreči ni bilo poškodovano nobeno drugo plovilo.

Jahta slavnega pevca naj bi bila po ocenah vredna okrog 7 mio EUR.

Prejšnji teden je petčlanska posadka z otoka Ilha Grande odplula na jadranje v južni Atlantik. Preverili so vremensko napoved, ki je v prihodnjih dneh predvidevala mirno morje z zmernimi vetrovi.

V večernih urah je bila posadka v podpalubju. Brali so knjige, delali na računalniku in se kratkočasili. Naenkrat je nad njih prihrumel Pampero, hladen zrak, ki običajno prihrumi iz smeri zahoda, jugozahoda ali juga. Pihati je začel s hitrostjo 170 km na uro in valovi so hitro dosegli višino 6 m. Začelo je močno deževati in strele so udarjale vsakih nekaj sekund. Veter je pihal tako močno, kot bi hotel raztrgati jadrnico.

Člana posadke Michael in Francois sta bila za krmilom. Naredila sta vse, da bi se jadrnica obdržala nad vodno gladino. Nekaj minut pred polnočjo sta prišla v podpalubje. Kljub temu da sta bila izmučena in premočena, sta dvignila palce. Menila sta, da bo tako slabega vremena sedaj konec. A žal ni bilo tako. V podpalubju je odjeknil čuden zvok. Oba jadralca sta pogledala ven in opazila, da jim bo veter odtrgal dva solarna panela. Hotela sta ju rešiti, a sta bila prepozna.

Le dve sekundi kasneje je močan sunek vetra trčil v jadrnico. Dobesedno odtrgal je jambor iz podnožja, polomil vrata kabine in treščil v prednjo kabino. Jadralki Tana in Koenie sta v paniki zapustili kabino, preden bi ju deli jambora poškodovali. Luči so utripale kot na potapljajočem se Titaniku. Na plovilu je zavladala panika. Sprožil se je EPIRB, pograbili so reševalne jopiče in vrečo z nujnimi potrebščinami v primeru najhujšega. Vsi so si želeli, da bi se zdanilo, da bi nevihta prenehala in bodo lahko ugotovili, kako poškodovana je jadrnica. A narava se ni dala. Veter se ni polegel še naslednje štiri ure.

Ko so ob svitu stopili na krov, so zagledali pravo opustošenje. Najprej so morali zavarovati plovilo. Sneli so bum, pritrdili jambor k plovilu in porezali pripone. Poskusili so prižgati motor. In k sreči je ta nemudoma vžgal.

Ko so ga prižgali, so bili približno 250 nmi od obale. Želeli so si, da bi deloval in jih pripeljal nazaj na obalo. Da ne bi več deževalo, saj je bil krov jadrnice močno poškodovan in voda bi z lahkoto prišla v trup.

Ko so začeli pluti proti obali, je šok nekoliko popustil. Začeli so bruhati. Kmalu so se zavedali, kaj se je zgodilo. Porajali so se dvomi o tem, ali se bodo rešili, ali se bodo vrnili na obalo. Bo motor deloval ali ne. Nihče izmed njih ni verjel, da jim bo uspelo.

Po skoraj treh dneh plovbe so se bližali obali. Zagledali so že svoj domači zaliv na otoku Ilhe Grande. V tistem trenutku je odpovedal motor. Kljub temu so bili srečni, da so pripluli tako daleč. Bili so v varnem zavetju zaliva.

Bili so izčrpani in poškodovani, kot jadrnica. Ko so prišli na kopno, so poljubili tla in to ne le metaforično.

Vir: FB Nikki Gee

Slovenski jadralec Jasmin Čauševič, ki trenutno pluje po otočju Fidži, nam je poslal veselo novico, da so posadko ene izmed jadrnic, ki je plula po istem predelu Tihega oceana kot on, uspešno rešili pred tragedijo.

Nemška jadrnica Ballu je klic v sili oddala v četrtek 24. oktobra 2019. Med plovbo približno 180 nmi jugozahodno od otoka Suva se jim je zlomil jambor. Zlomljeni del jambora je padel v morje. Pripone in del glavnega jadra so se zapletle v propeler. Manevriranje s plovilom v tako slabem vremenu ni bilo več mogoče.

Na lokacijo je odplulo reševalno plovilo mornarice otočja Fidži. Morje je bilo močno razburkano in pihali so močni vetrovi. Ob 14. uri po lokalnem času jim je uspelo pripluti na lokacijo nesreče. Vse člane posadke so prekrcali na reševalno plovilo in odpluli proti otoku Suva. Kljub slabim vremenskim razmeram so reševalno akcijo zaključili uspešno.

V poškodovano jadrnico je začela vdirati voda. Kmalu po uspešnem prekrcanju posadke se je potopila na dno Tihega oceana.

Plovbo po otočju Fidži lahko spremljate redno na eNavtiki v potopisih: Z jadri in vetrom po oceanih – Vuda marina, otok Viti Levu, Fidži