V času karantene veljajo v večini sveta številne prepovedi tudi za uporabo plovil. Nekatere dejavnosti, kot je ribolov, pa so v ZDA dovoljene.

V četrtek dopoldne so štirje nadobudni ribiči splovili svoje plovilo na drči v bližini kraja St. Petersburg (Tampa, Florida) in se odpravili na ribolov. Že okrog 10.00 ure po lokalnem času se je njihovo 5 m dolgo plovilo prevrnilo iz neznanega razloga. Morski tok jih je nesel proti mostu Sunshine Skyway Bridge. K sreči jih je opazil bližnji ribič in jim priskočil na pomoč. Četverico je vzel na krov svojega plovila in počakal, da je do njih priplulo plovilo Obalne straže. Ti so štiri nesrečne ribiče odpeljali nazaj do drče, kjer so plovilo splovili. Vsi so nesrečo preživeli brez fizičnih poškodb.

Foto: obalna straža USCG Station St. Petersburg

Potniško ladjo Achille Lauro je 30. novembra 1994 zajel požar, ki ga je povzročila eksplozija motorja. Ladja je bila približno 120 nmi oddaljena od obale Somalije. V ladjo je začela vdirati voda in začela se je potapljati. Na kraj nesreče so prispele številne ladje, ki so prekrcale potnike na svoje krove in jih odpeljale v pristanišče Mombasa v Keniji. Videoposnetek je posnel eden izmed članov posadke ladje. Snemal je toliko časa, dokler se mu ni spraznila baterija v kameri.

O ladji Achille Lauro

Ladja Achille Lauro je bila zgrajena leta 1947. Gradnja je trajala kar osem let. Na prvi plovbi je nosila ime MS Willem Ruys. Leta 1965 jo je od prvega lastnika N. V. Koninklijke Rotterdamsche Lloyd kupilo podjetje Achille Lauro FU G. & C., ki jo je preimenovalo. Ladja je imela izjemno pestro zgodovino. Leta 1953 je v Rdečem morju trčila z ladjo MS Oranje. Nesreča se je zgodila, ker so v tistem času velike potniške ladje srečanja druga z drugo izvajale v neposredni bližini zaradi zabave potnikov. Med plovbo v neposredni bližini, se je ladja Achile Lauro nenadno nagnila v levo in ladji sta trčili.

Leta 1985 so jo zajeli teroristi Palestinske osvobodilne fronte. Zahtevali so osvoboditev 50 palestinskih borcev iz izraelskih zaporov. Njihove zahteve niso bile uslišane. Teroristi so se z ladje izkrcali in poleteli z egiptovskim letalom proti Tuniziji. Med letom jih je prestregel ameriški lovec in prisilil, da so pristali na Siciliji, kjer so teroriste ujeli in obsodili.

Po izbruhu požara 30. novembra 1994 je ladja gorela dva dni. 2. decembra 1994 je potonila.

Vir: Youtube (Shell X)

V ponedeljek, 6. aprila 2020, se je v južnokorejskem pristanišču Busan zgodila pomorska nesreča. Tovorna ladja je med manevrom pristajanja trčila v pristaniško dvigalo in ga zrušila.

Tovorna ladja Milano Bridge, ki je namenjena za prevoz kontejnerjev, je včeraj poskušala pristati v pristanišču Busan v Južni Koreji. Pri manevru so ji pomagali pristaniški vlačilci. A med pristajanjem je verjetno prišlo do okvare na ladji. Kot je vidno s posnetka, je ladja vplula s preveliko hitrostjo. Vlačilec, ki je bil privezan na krmo plovila, je bil popolnoma neučinkovit, ladja je nemočnega vlekla za sabo.

Med različnimi poskusi kapitana, da bi rešil situacijo, je krma ladje porušila eno pristaniško dvigalo, ki je padlo na njeno krmo, poškodovala še dve drugi dvigali in tovorno ladjo Seaspan Ganges, ki je bila v času nesreče privezana v pristanišču.

Po do sedaj dosegljivih informacijah v nesreči ni bil nihče poškodovan.

V ponedeljek, 30. marca 2020, je prišlo do nenavadne pomorske nesreče. Po navedbah Columbia Cruise Services naj bi venezuelska vojna mornarica napadla križarko RCGS Resolute, nato pa naj bi se potopila.

Nemška križarka RCGS Resolute je v mednarodnih vodah, na razdalji 13,3 nmi od otoka Tortuga, opravljala nujna vzdrževalna dela na levem motorju plovila. Desni motor je normalno deloval in so ga uporabljali za vzdrževanje pozicije med popravilom. Na krovu je bilo 32 članov posadke.

Kmalu po polnoči se jim je približala ladja venezuelske vojne mornarice in po radiu od njih zahtevala, da z njimi zaplujejo v pristanišče Puerto Morena na otoku Isla de Margarita (Venezuela). Ker je križarka plula v mednarodnih vodah, je kapitan ladje najprej želel preveriti zahtevo, glede na to, da je bilo pristanišče daleč stran od njegove načrtovane plovbe. V času, ko je kapitan govoril s svojimi nadrejenimi, je vojaška ladja proti njim izstrelila več strelov. Nato so se jim približali po desni strani in trčili v njihov premec pod kotom 135 stopinj z namenom, da bi ladjo obrnili proti venezuelskemu otoku.

Križarka je v trku utrpela le manjše poškodbe in je lahko brez težav plula naprej. Drugačna usoda pa je doletela ladjo venezuelske vojne mornarice. Ker ima križarka pod vodno gladino posebej ojačen bulb za plovbo v zaledenelih vodah, je vojaška ladja utrpela usodne poškodbe trupa in vanjo je začela vdirati voda.

Križarka je ostala v bližini nesreče še eno uro. Pripravljeni so bili pomagati vojaški ladji. Večkrat so poskušali stopiti z njimi v stik preko radijske postaje, a nikoli niso dobili odgovora. Novico o nesreči so nemudoma sporočili MRCC Curacao (Maritime Rescue Coordination Centre). V centru so jim sporočili, da naj nadaljujejo s plovbo proti pristanišču Willemstad, kjer je ladja trenutno privezana.

Ladja venezuelske vojne mornarice, Naiguata, se je kmalu po trku potopila. Venezuelska mornarica je dejanje križarke označila kot kriminalno in strahopetno dejanje, ker je zapustila kraj nesreče in ni pomagala potapljajoči se ladji. Po navedbah venezuelske mornarice naj bi njihova ladja v okolici otoka Tortuga opravljala rutinske kontrole pomorskega prometa. Med izvajanjem nalog naj bi križarka trčila vanje.

Naiguata, 80 m dolga ladja Venezuelske vojne mornarice

Lokacija nesreče

Vir: Columbia Cruise Service - www.columbia-cs.com

Luksuzna, 70 m dolga jahta Nourah of Riyad se je prevrnila v ladjedelnici Megatehnica v kraju Perma v Grčiji.

Po navedbah News247 se je nesreča zgodila v nedeljo okrog 12. ure. Jahto so nameravali dvigniti iz vode, da bi izvedli letni remont in obnovili protivegetativni premaz. Jahta se je nagnila za 45 stopinj in delno potopila. K sreči ni poškodovana nobena oseba. Poškodovani sta oprema ladjedelnice in turistična ladja Lamadin, ki je bila v neposredni bližini.

Jahto Nourah of Riyad so zgradili leta 2008 v turški ladjedelnici Yay Gemi Yapim. V dolžino meri 70 m v širino pa 11,04 m. Njena teža znaša 1531 t. Zunanjost in notranjost jahte je oblikoval Donald Starkey Design.

Jahta je v lasti princa Turki al Sauda, najmlajšega sina kralja Savdske Arabije. Vrednost jahte je okrog 80 mio USD. Na krov lahko sprejme 14 gostov, ki so nameščeni v sedmih kabinah. Za njih skrbi 18-članska posadka.

Le 65 nmi od brazilske obale se je začela potapljati tovorna ladja Stellar Banner. Na ladji je poleg železove rude še več kot 6000 t pogonskega goriva.

V torek je iz pristanišča Ponta de Madeira v brazilskem mestu Sao Luis izplula tovorna ladja Stellar Banner. Natovorjena z železovo rudo je bila namenjena v kitajski Qingdao. Okrog 21.20 ure po lokalnem času se je 65 nmi severno od brazilske obale močno nagnila. Po prvih ocenah naj bi bil poškodovan trup ladje, skozi katerega je začela vdirati voda. Predvidevajo, da je ladja trčila v neznan plavajoč predmet, ki je predrl trup ladje.

Reševanje ladje se je že začelo. Angažirano je podjetje Ardent, ki bo pripravilo načrt reševanja. Letala so večkrat preletela ladjo in ugotovila, da iz ladje že izteka olje. Za zdaj je oljni madež še majhen, a obstaja nevarnost, da iz ladje izteče 6000 t pogonskega goriva.

Ladja Stellar Banner je bila zgrajena leta 2016. Je v lasti podjetja Polaris Shipping iz Južne Koreje. Trenutno jo ima v najemu brazilsko rudarsko podjetje Vale. V času nesreče je bilo na krovu 20 članov posadke. Ker se ladja potaplja, so celotno posadko že evakuirali.

Stanje 28.2.2020 ob 9.00

Ladjo Stellar Banner so rešili pred najhujšim. V bližini lokacije, kjer se je ladja močno nagnila so našli plitvino, na katero so ladjo namerno nasedli. PO navedbah lastnika ladje Polaris Shipping je trup ladje poškodovan le v predelih, kjer se nahajajo rezervoarji balastnih vod in prazni prostori. Deli ladje, kjer je naložena železova ruda so nedotaknjeni in nepoškodovani. Strahu pred večjo ekološko katastrofo zato ni več. Trup ladje bodo pregledali potapljači in preverili kakšne so poškodbe. Na kakšen način bodo izvedli reševanje ladje in njenega tovora bo odvisno od poškodb, ki jih je ladja utrpela.

Zadnja informacija 3.3.2020

Po zadnjih informacijah so rezervoarji goriva na ladji nepoškodovani. Do izliva goriva v morje naj zaenkrat ne bi prišlo. La ladji je 3500 ton navtičnega goriva in 150 ton plinskega olja. Na lokaciji so OSRV plovila podjetja Rush, ki so lokacijo že zaščitila pred nevarnostmi. V teku so priprave za raztovarjanje ladje. Na lokacijo bo priplulo več ladij, ki bodo najprej izčrpale gorivo, nato pa še železovo rudo. Plan reševanja je že narejen. Čakajo le še odobritev s strani brazilske mornarice.

Videoposnetek z lokacije posnet iz letala

Včeraj ponoči je jadralec, ki je doživel brodolom približno 1000 nmi jugovzhodno od obale Nove Zelandije, poklical na pomoč.

Reševalno akcijo je koordiniral novozelandski center za reševanje na morju. Na lokacijo jadralca so nemudoma poslali letalo Orion, da ga natančno locira. V komunikaciji z letalom je sporočil, da je premražen, a se počuti dobro. Poleg njegovega potapljajočega plovila so iz letala spustili zaloge, s katerimi bi lahko preživel, dokler ga ne bi doseglo reševalno plovilo.

V času nesreče je bil najbliže tanker, ki je nemudoma spremenil smer plovbe in zaplul proti brodolomcu.

Ker se je plovilo potapljalo, se je jadralec vkrcal v reševalni splav. Danes ga je dosegel tanker in ga rešil.

Vir: NZ Air Force

Prejšnji teden se je na območju zahodnega dela Sredozemlja razvila močna nevihta, ki so jo poimenovali Gloria. Močni vetrovi, ki so pihali na območju vzhode Španije, so povzročili najvišji do sedaj izmerjen val na Mediteranu (več v članku evihta Gloria povzročila največji val na Mediteranu, visok preko 13 m).

Nevihta nikakor ni prizanesla niti otoku Mallorca. Pravo opustošenje je za seboj pustila v pristanišču Port de Pollenca. Številna plovila so se potopila, še več pa jih je naplavilo na obalo. Nekateri lastniki so imeli srečo in so njihova plovila nasedla na peščeni obali, drugim so se razbila na skalnati obali.

Otočanka Karen Dempster je 22. januarja 2020 na svojem twitter profilu objavila videoposnetek, ki prikazuje posledice nevihte in začetek reševanja plovil in odstranjevanja posledic te močne nevihte. Zraven je še dodala: »Čiščenje se začenja. Na otoku vlada izjemna zaskrbljenost. Vsi smo žalostni. Nihče z otoka se ne spomni, da bi se kdaj zgodilo kaj takega. Pogovarjamo se o podnebnih spremembah, kar nas zelo skrbi.

Po navedbah lokalnih medijev je v nesreči devet ljudi izgubilo življenje, štiri pa še pogrešajo.

Preberite tudi: 

• Izmerjen najvišji val na Jadranu

Tovorna ladja Sunda je rešila štiri jadralce, ki so zaradi okvare plovila nemočno blodili po Atlantiku.

Kapitan Ivan Veršič in njegova posadka so prejeli klic na pomoč. Nemudoma so spremenili smer plovbe in zapluli proti lokaciji jadrnice s štiričlansko posadko na krovu. Preko VHF-postaje so stopili v kontakt z njimi in izvedeli, da so vsi v dobrem zdravstvenem stanju, a močno utrujeni. Ko je tovorna ladja priplula v bližino jadrnice, so se dogovorili, da reševanje prestavijo na jutro naslednjega dne, ko se bodo vremenske razmere izboljšale. Ladja je ves čas vzdrževala pozicijo, da je ostala v neposredni bližini jadrnice.

Reševanje se je začelo naslednji dan zjutraj. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo zelo težko poravnati ladjo in jadrnico. Šele ob 15. uri jim je uspelo do jadrnice potegniti reševalno lestev. Na krov ladje se je povzpela štiričlanska jadralska ekipa in pes. Ladja je nadaljevala svojo plovbo proti Braziliji, jadrnico pa so pustili sredi Atlantika. Nesrečne jadralce so po pristanku v pristanišču Macapa izkrcali z ladje.

Po navedbah ladijske družbe Seastar so jadralci jadrnico zapustili zaradi okvare motorja.

Vir: www.maritime-executive.com, Foto: Seastar Shipmanagement / Facebook

Pomorsko tragedijo je doživel še en slovenski jadralec Walter Teršek. Njegova jadrnica se je potopila med plovbo po Atlantiku.

Walter Teršek je s svojo jadrnico Lady Ivano plul s Kanarskih otokov proti Zelenortskim otokom. V zelo slabem vremenu, močnem vetru in visokih valovih se mu je odlomilo krmilo. Do okvare je prišlo, kljub temu da je uporabljal viharno sidro. Njegova nesreča se je zgodila že pred mesecem dni. Do sedaj o nesreči še ni govoril. Potreboval je okrevanje, tako fizično kot psihično.

Z njim je po telefonu govoril jadralski kolega Jasmin Čauševič, ki je v svojem blogu zapisal:

»Potopila se je še ena slovenska jadrnica Lady Ivana, barka mladega slovenskega skipperja Walterja Terška. Danes sva se pogovarjala po telefonu in saj ne vem, kdo od naju ni mogel dojeti, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. Oba polna čustev, oba polna še tistih svežih zadev, čeprav se je vse skupaj dogajalo pred več kot mesecem dni in Walter se je odločil, da šele danes spregovori o tem. Med jadranjem s Kanarskih otokov proti Kapverdskim otokom, se mu je nekje na sredi poti odlomilo krmilo. Ker je imel v tem slabem vremenu za sabo tudi vodno oz. viharno sidro, se je jadrnica nagnila in zajela vodo, na koncu pa se je tudi počasi potopila. Kot sam pravi, »rešil je svojo neumno rit« s kopanjem v mrzlem Atlantiku in na srečo je ravno takrat priplula mimo velika ladja, ki ga je rešila iz te, za vsakega kapitana težke situacije. Lady Ivana je odšla na dno, Walter pa nazaj na Kanarske otoke. Danes mi je po telefonu zatrdil, da ne bo odnehal, ko kupi naslednjo barko, gre po začrtanem cilju in si želi sanjati svoje sanje. Srečno Walter!«