Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

Ponoči iz nedelje na ponedeljek so vzdolž vzhodne Jadranske obale vladale izjemno slabe vremenske razmere. Zaradi številnih neviht je prišlo do velikega števila pomorskih nesreč in reševati je bilo potrebno kar 58 oseb. Številna plovila je odneslo na obalo, nekatera so nasedla v celoti, nekatera delno, nekaj pa se jih je tudi potopilo.
V eni sami noči so na pomoč klicali kar s 150 plovil. Reševalne akcije je organizirala MRCC Reka, reševala pa so plovila luških kapitanij, pomorske policije in komercialnih služb za reševanje na morju SeaHelp in Emergensea.
Največ pomorskih nesreč se je zgodilo na področju Zadra. Prvi klic na pomoč so prejeli ob 22.30 uri, ko so pomoč potrebovali jadralci na petih jadrnicah v zalivu Jaz na otoku Molat. Na krovu jadrnic je bilo 50 otrok in šest odraslih oseb. Na kraj nesreče so nemudoma izplula reševalna plovila in v zelo kratkem času uspela rešiti vseh 56 oseb, ki so jih nato odpeljali v luko Molat in jih namestili v prostorih Mestnega odbora. Med brodolomci so bili otroci stari med 10 in 15 let, državljani Italije in Švice, ter šest odraslih oseb. V isti akciji so rešili tudi dva državljana republike Hrvaške, ki sta se evakuirala z lastnega plovila na pomožni čoln in se tako sama rešila s potapljajoče jadrnice. Vsi brodolomci so pomorsko nesrečo preživeli brez poškodb. Pet jadrnic je nasedlo na obalo otoka, ena se je potopila.
Na Krku pogrešano plovilo s šestimi otroci na krovu
Na področju Luške kapitanije Reka je potekala reševalna akcija v kateri je pomoč potrebovalo sedem državljanov republike Češke. Ena odrasla oseba je s šestimi otroki izplula z mestne plaže Punat proti Stari Baški. Sled za njimi se je izgubila. V iskalno akcijo so vključili plovilo Luške kapitanije, plovilo reševalne ekipe SeaHelp, eno privatno plovilo in ekipo policije, ki je izvajala iskanje po kopnem. Do jutra niso našli sledi za pogrešenimi, so pa kmalu prejeli informacijo, da so se pogrešani sami vrnili v kamp.
Na otoku Susak nasedla tri plovila
Na pomoč so poklicali tudi člani posadke treh plovil, ki so nasedla na otoku Susak. Na kraj nesreče je nemudoma odplulo plovilo Luške kapitanije Mali Lošinj in plovilo Pomorske policije iz Reke. Na otoku so našli vsa tri plovila in vse člane posadk, ki so nesreče preživeli brez poškodb. Lastnikom plovil so naložili, da izvedejo komercialno reševanje plovil.
Med plovbo redno spremljajte uradno vremensko napoved na tej povezavi:
VREME ZA POMORCE


Ponoči iz četrtka na petek je na področju otoka Olib zapihala močna tramontana. Ob 2.00 uri ponoči sta se zaradi trka ob obalo poškodovala in potonila.
Katamaran Lagoon 420 in 12 m dolga jadrnica sta bila privezana na muring na severni strani luke Olib na istoimenskem otoku. Luka, ki nudi dobro zaščito le pred južnimi vetrovi, je izpostavljena proti vsem vetrovom, ki prihajajo iz severne smeri. Ponoči iz četrtka na petek je zapihala močna tramontana in na privezih na severni strani luke dvignila visoke valove.
Na jadrnici, ki je plula pod nemško zastavo so bili štirje nemški državljani. Na katamaranu, ki je plul pod hrvaško zastavo pa je bila šestčlanska Češka posadka. K sreči se je vsem desetim uspelo rešiti s potapljajočih plovil na obalo.
Po navedbah portala morski.hr za katerega je dogajanje komentiral Darko Obradovič, se je zgodilo naslednje:
Med 01.00 in 02.00 uro ponoči je na severni strani otoka Olib zapihala močna tramontana. Na severnem delu luke olib sta bila privezani dve plovili. Plovilo Wave master hrvaške čarter družbe in jadrnica. Ker luka ni zaščitena pred vetrovi, ki prihajajo s severne strani, so se na severni strani dvignili visoki valovi. Posadka katamarana se je odločila, da izpluje, ker privez ni bil več varen. Med manevrom izplutja se je muring zataknil v propeler in manevriranje s plovilom ni več bilo možno. V manj kot treh minutah so trčili v jadrnico na sosednjem privezu. Posadka je poizkušala narediti vse kar je bilo možno. Žal je bila narava premočna in obe plovili sta se začeli potapljati. Domačini z otoka so prihiteli na pomoč in pomagali posadkam na kopno. Bili so dovolj hitri in vseh deset članov obeh posadk je bilo brez resnih poškodb rešenih iz morja.
Katamaran in jadrnico so iz morja dvignili že v soboto.
Foto: M.P.

Slovenski jadralci, ki so v petek jadrali v Hvarskem kanalu, so bili priča letalski nesreči ultralahkega letala. Nemška motorna jahta in jadrnica s slovensko posadko sta prihiteli na kraj dogodka in rešili pilota iz vode.

Sedemčlanska slovenska posadka, ki je jadrala na jadrnici Koza skozi Hvarski kanal, je bila priča strmoglavljenju ultralahkega letala Shark. Brez oklevanja so takoj zapluli v smeri raztreščenega letala, katerega rep je gledal iz vode. Člani posadke jadrnice so Nemca rešili s skokom v morje, ki je bilo prekrito s bencinom. Pilot je bil pri zavesti. Letalsko nesrečo je preživel na srečo brez hujših telesnih poškodb.
Eden izmed članov reševalne posadke je po rešitvi pilota povedal:
»Plavanje v morju polnem bencina je bilo dokaj pekoče za kožo in oči, a občutek, da si nekomu pomagal in mu rešil življenje, odtehta vse drugo.«
Med reševalno akcijo je bil pilot vidno pretresen. Ko so do njega priplavali slovenski reševalci, je le tistega izmed njih, ki je imel potapljaško masko prosil, ali mu lahko iz potapljajočega letala prinese njegov nahrbtnik z dokumenti. In ne boste verjeli. Pogumni jadralec se je potopil v letalo in poiskal pilotov nahrbtnik in mu ga prinesel.
Rešenega pilota so vkrcali na nemško motorno jahto

Še spominek z reševalne akcije

VIDEOPOSNETEK REŠEVALNE AKCIJE
Foto in video: Matjaž Bončina, Bojan Lavrenčič, Gorazd Fajdiga, Peter Dobnikar

Nevihta je prevrnila plovilo in povzročila smrt treh članov posadke.
Prejšnji teden je francosko zahodno obalo prizadela močna nevihta z imenom Miguel. Njen vpliv se je čutil vse do Pariza. Vetrovi so dosegali hitrosti več kot 120 km/h in na atlantski obali povzročali izjemno visoke valove. Brez elektrike je ostalo več kot 28.000 domov. Celo vlaki so se ustavili.
Reševalno plovilo SNSM (Državna organizacija za reševanje na morju) je izplulo na reševalno akcijo v petek zjutraj. Odpluli so na pomoč ribiški ladji, ki je oddala klic v sili. Ko so se od obale pristanišča Sables d'Olonne oddaljili približno 800 m, so visoki valovi prevrnili reševalno plovilo. Vseh sedem članov posadke reševalnega plovila je popadalo v morje. Štirim se je uspelo rešiti in so priplavali do obale. Preostali trojici je na pomoč pohitelo 60 gasilcev in trije helikopterji. Žal jim jih ni uspelo rešiti pravočasno. Iz vode jim je uspelo potegniti le njihova trupla.
Ribiška ladja, ki je klicala na pomoč, se šteje za izgubljeno. Njen lastnik in člani posadke, za katero se ne ve, koliko članov je štela, veljajo za pogrešane.

V Punatu je zopet zagorelo. Tokrat na 25 m dolgi jahta, ki je v lasti slovenskega državljana.
V tem primeru ne gre za popolno uničenje plovila v požaru. Kot je iz slik razvidno je zagorelo v srednjem delu plovila. Požar je posadki uspelo pravočasno pogasiti in plovilo rešiti pred najhujšim. Uničen je del desnega boka.
Več informacij o neljubem dogodku v ponedeljek 17.6.2019.



V nedeljo je prišlo do hude pomorske nesreče na reki Elbi. Tovorna ladja je trčila v zgodovinsko jadrnico No. 5 Elbe in jo potopila.
Nesreča se je zgodila ob 12.30 pri kraju Stade poleg Hamburga v kanalu reke Elbe. Tovorna ladja Astrosprinter, ki pluje pod ciprsko zastavo, je trčila v jadrnico, na kateri je plulo 43 potnikov. Na kraj nesreče so nemudoma prispele reševalne ekipe in k sreči rešile vse potnike. Pripeljali so tudi črpalke a žal jim jadrnice ni uspelo obdržati nad gladino.
Jadrnica No. 5 Elbe je bila zgrajena daljnega leta 1883. V dolžino meri 121 čevljev (40 m) in je najstarejša ladja iz mesta Hamburg, ki je izdelana iz lesa in še vedno pluje. Ladja je bila tik pred nesrečo v celoti renovirana. Prenovo je izvajalo nizozemsko podjetje. Zamenjali so zunanjo oplato in celotno krmo. Prenova je stala 1,5 mio evrov.


Foto: Daniel Beneke

Verjeli ali ne, a tudi to se zgodi. Namesto skuter je v morje zapeljal avto.
Nemški turist je včeraj v kraju Metajna na otoku Pag poskrbel za nevarno atrakcijo. Pri spuščanju vodnega skuterja je naredil napako. Namesto da bi po drči zapeljal vzvratno in prikolico zapeljal v morje, je zapeljal proti morju z avtom. Ali je bila kriva zgolj nespametna vožnja voznika vozila ali je k nesreči pripomogla spolzka drča, ni razvidno s fotografij, ki jih je na FB-strani otoka Pag objavil Denis Datković.




Včeraj je križarka MSC Opera trčila v pomol luke v Benetkah in poškodovala več plovil.
Pomorska nesreča se je zgodila včeraj med pristajanjem križarke MSC Opera v Benetkah. Ladja je močneje poškodovala trajekt, ki je bil privezan ob pomol, ter štiri osebe, ki so utrpele lažje telesne poškodbe. V času nesreče je bilo na krovu 2679 potnikov.
Po navedbah pristaniške uprave naj ladja izgubila možnost manevriranja. Eden izmed jeklenih kablov, s katerimi so vlačilci vlekli ladjo, naj bi se med manevriranjem strgal in povzročil, da ladja ni več mogla manevrirati.
Nesrečo ladje so posneli skoraj iz vseh kotov. (Video):
<

Elegantna regatna jadrnica My Song je padla v morje med transportom.
Jadrnica My Song, ki v dolžino meri 40 m, je bila natovorjena na tovorno ladjo na Karibih. Nameravali so jo prepeljati v Mediteran, kjer naj bi se udeležila regate Loro Piana Superyacht Regatta, ki bo potekala naslednji teden. Med plovbo proti Balearskem otočju je padla s krova transportne ladje. Zaradi poškodb trupa se je pričela potapljati.
Jadrnica My Song je tipa Baltic 130. Lastnik super jadrnice je Pier Luigi Loro Piana. Jadrnica je bila zgrajena leta 2016 v finski ladjedelnici Baltic Yachts. Imela je 56 m visok jambor. Je ena največjih jadrnic na svetu, ki je v celoti izdelana iz karbonskih vlaken. Njena teža je znašala 105 t. Nameščeno je imela premično kobilico, katere teža je znašala 36 t. S polnimi jadri je dosegala hitrosti plovbe 30 vozlov in več.

Foto: Pressmare
