Zadnje iz eTrgovine

19.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Navdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta.

Zgodba

Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo.

Zanimivosti

Prestižna regata Whitbread Round the World Race je eden izmed najzahtevnejših in najrazburljivejših jadralskih dogodkov na svetu, poteka pa vsaka tri leta. Prvič so jo organizirali leta 1973, leta 2001 pa so jo preimenovali v Volvo Ocean Race. Profesionalne ekipe jadralcev več kot devet mesecev dan in noč premagujejo najnevarnejša morja ter skupno preplujejo več kot 39.000 navtičnih milj. Leta 1989 so organizatorji tekmovalcem, ki so to želeli, prvič priskrbeli kamere. Tako so nastali posnetki z barke Maiden, ki jih je režiser Alex Holmes dve leti iskal po vsem svetu. V zadnjih letih imajo posadke na krovu tudi reporterja, ki poroča o dogajanju na palubi, tako da lahko nečloveške napore tekmovalcev gledalci spremljamo iz domačega naslanjača.

Datum predvajanj:

  • ponedeljek, 2.3.2020 ob 17:00 – Kino Dvor - Premiera
  • torek, 03. 03. 2020 ob 19:30 - Kino Dvor
  • sreda, 04. 03. 2020 ob 18:30 - Kino Dvor
  • sreda, 04. 03. 2020 ob 20:30 - Kino Dvor

Vir: www.kinodvor.org

Ponedeljek 24 Feb 2020

Volvo Penta je sporočil, da so začeli serijsko proizvodnjo najmočnejših zunajkrmnih motorjev Seven Marine, ki razvijejo osupljivih 627 KM.

Volvo Penta, ki je leta 2017 kupil podjetje Seven Marine, je zgradilo novo tovarno za izdelavo teh vrhunskih zunajkrmnih motorjev. Proizvodnja bo potekala v tovarni v Lexingtonu v zvezni državi Tennessee v ZDA. V novih obratih bodo izdelovali vse motorje znamke Seven Marine.

Ob začetku proizvodnje je Marlin Bjuve, predsednik Volvo Penta za Ameriko, dejal:

»Zelo smo ponosni, da je Seven Marine postal del našega prodajnega programa bencinskih motorjev. S tem korakom bomo uravnotežili naše znanje s proizvodnimi kapacitetami in produkcijskimi standardi. Zelo smo ponosni, da smo se podali na to popotovanje in zavedamo se, da nas čakajo številne priložnosti.«

Z nakupom podjetja Seven Marine namerava Volvo Penta razširiti proizvodni program podjetja. V času sodelovanja od nakupa leta 2017 so že pomagali nadgraditi model s 527 in 577 KM, ter razviti nov model, ki razvije kar 627 KM.

Ponedeljek 24 Feb 2020

Trenutna situacija: 27.2.2020 ob 9.00

Minili so trije dnevi regate. Ekipe še vedno plujejo v veter proti prvi navidezni oznaki Messey. Plovba je zahtevna, a ekipe lepo napredujejo. Razlike med vodilnimi so majhne. Prve štiri ekipe plujejo na razdalji manjši od 10 nmi.

Na novo začrtani regati imajo ekipe možnost, da izberejo katerega Oceanskega šprinta se bodo udeležile. Izbirajo lahko med Oceanskim šprintom pri plovbi proti severu ali proti jugu, ko se bodo vračali proti Filipinom. Vse ekipe, razen Qingdao in WTC Logistic, so se odločile, da bodo tekmovale v šprintu, ki bo potekal med plovbo proti severu.

Ekipa Qingdao, ki je trenutno v vodstvu, je navdušena nad dejstvom, da bodo imeli v šprintu le enega tekmeca. Skiper ekipe Chris Brooks je dejal:

»Zapletenost šprinta Dell Latitude Rugged Ocean Sprint se je obrnila nam v prid. Z nami bo tekmovala le ena ekipa. Odločitev pomeni, da je devet od enajstih ekip izbralo isti šprint. Mi smo izbrali smer, ki nam najbolj ustreza. Zelo dobro znamo pluti v veter ali z njim. Slabši smo le, kadar plujemo zmerno v veter. Če ne bodo na plovbo vplivale večje taktične odločitve, potem bo za nas šprint z vetrom v krmo prava odločitev. S tem imamo zagotovljene dve dodatni točki. Naš konkurent je ekipa WTC Logistics«

23.2.2020 ob 12.00 uri

Regata Clipper je imela planirane kar tri postanke na Kitajskem. Prvi naj bi bil v mestu Sanya, drugi v Zhuhai in tretji v Qingdau. Zaradi izbruha koronavirusa se je organizacijski odbor regate odločil, da zaščiti jadralce in prepreči potencialni prenos virusa preko Tihega oceana, da postanke v navedenih mestih izpusti.

Sedma etapa, ki se je začela danes ob 8.30 pred zalivom Subic na Filipinih, se tam tudi končala. Ker bi v originalnih dveh etapah jadralci morali prepluti približno 1600 nmi, bodo v sedmi etapi morali jadralci prepluti razdaljo, ki bo približno enaka razdalji dveh neizpeljanih etap. Jadralci bodo iz zaliva Subic izpluli proti severu Filipinov, skozi ožino Luzon proti najbolj zahodnemu otočju Japonske, otoški skupini Ryukyu. Po obratu bodo zapluli z vetrom proti vzhodu Tajvana, nato pa se bodo vrnili v zaliv Subic. Da bo regata enako razburljiva, kot bi bile originalne, bodo na poti delili dodatne točke v Oceanskem šprintu in kontrolnih vratih.

Po 5 urah plovbe v zelo šibkih vetrovih je v vodstvu ekipa Visit Sanya. Plujejo s hitrostjo zgolj 1,8 vozla. Od štarta so prepluli zgolj 18 nmi. Tik za petami jim plujeta ekipi Seattle in Qingdao. Na zadnjem mestu trenutno pluje ekipa Imagine Your Korea, ki zaostaja 1,4 nmi.

Nedelja 23 Feb 2020

Iz prve roke od slovenskega jadralca Jasmina Čauševića, ki je sam prejadral Atlantik, Pacifik…

Velenjski jadralec in popotnik Jasmin Čaušević je na svoji 5-letni solo plovbi od Poreča do Nove Kaledonije v Tihem oceanu in njegov cilj je obpluti svet na serijski jadrnici Bavaria 34. Jasmin Čaušević je za nekaj mesecev prekinil svoje jadranje in bo še nekaj tednov v Sloveniji ter bo z nami delil svoje izkušnje.

Jadralci imamo na morju veliko odgovornost. Pa ne samo za plovilo, temveč tudi za svoje življenje in življenje posadke, če si z njo delimo svojo jadrnico. Vsak jadralec v nekem trenutku začne čutiti, da ima vse potrebno znanje, je dober skiper, zna odlično jadrati, pozna motor svoje jadrnic »v dušo«, ampak treba je biti pripravljen tudi na nepredvidljive situacije. Ste pomislili na zdravje, zdravstveno zavarovanje, ladijsko lekarno, pripomočke za primere, ko vam zmanjka plina, vode, hrane…? Tudi kulinariko je treba obvladati, npr. kako ohraniti ribo svežo brez zamrzovalnika za celih 7 dni. Kako izkoristiti EPIRB, AIS, IridiumGO…? Ste jadrali že več dni in noči skupaj? Je res dovolj 500€ na mesec, da se odpravim na ocean?

Na takšna vprašanja pozna odgovore iz lastnih izkušenj in iz izkušenj preko pogovorov z drugimi jadralci slovenski jadralec Jasmin Čaušević, ki bo izvedel »aktivno predavanje« s sodelovanjem vseh udeležencev.

Po predavanju bo Jasmin Čaušević na voljo za jadralski klepet.

  • Datum: Torek, 3.3.2020
  • Ura: 18.00
  • Čas trajanja:  2 uri
  • Cena: 20,00 EUR
  • Omejitev udeležbe!
  • Lokacija: Cesta na Brdo 85, Ljubljana (Poslovna stavba Brdo - vhod iz zahodne strani pri travniku)
  • Zagotovljeno je brezplačno parkiranje.

 

Zagotovi si mesto na tej povezavi

Število mest je omejeno na 45. Pohitite s svojo rezervacijo!

Četrtek 20 Feb 2020

Hrvaška je 31.1.20202 sprejela nov pravilnik o plovilih (Pravilnik o brodicama, čamcina i jahtama). Sprejete so številne spremembe. Med njimi je ukinjena trajna registracija plovila, zaradi česar mora pred poletno sezona na tehnični pregled preko 97.000 plovil.

Nov pravilnik o plovilih na hrvaškem prinaša nekaj sprememb za lastnike plovil, ki so registrirana na Hrvaškem. Manjša plovila je bilo možno do sprejetja novega pravilnika na hrvaškem registrirati s trajno registracijo. Trajna registracija se je izvedla ob vpisu plovila v hrvaške registre plovil, nato pa ni bilo več nikoli potrebno na tehnični pregled in izvajati periodičnega podaljševanje registracije, ki je za plovila namenjena rekreaciji.

97.000 plovil mora na tehnični pregled

Zaradi nove zakonodaje mora na hrvaškem na tehnični pregled in registracijo plovil kar 97.000 plovil. Ta plovila po 31.1.2020 ne smejo izpluti. Na luških kapitanijah in njihovih izpostavah bo zato vse do pričetka sezone in verjetno tudi med poletno sezono poleg običajnega dela potrebno izvesti vse potrebne tehnične preglede in registrirati plovila.

Ukrepajte pravočasno

Da ne bo prišlo do presenečenja tik pred poletno sezono, preverite, če ima vaše plovilo staro, trajno registracijo. Če jo ima, si čim prej zagotovite termin pri luški kapitaniji ali njeni izpostavi, kjer je vaše plovilo registrirano in opravite ponovno registracijo. Zaradi povečanega obsega dela, se vam lahko zgodi, da plovila med vašim planiranim dopustom ne boste smeli uporabljati, temveč boste čakali na vrstni red pred luško kapitanijo.

Plovila dolžine nad 7 m oziroma plovila z motorjem preko 15 kW (20 KM) se morajo na tehnični pregled prijaviti najkasneje do 1. junija 2020. Za plovila krajša od 7 m oziroma z motorjem šibkejšim od 15 kW, rok še ni objavljen.

Druge pomembne spremembe

Nov pravilnik prinaša spremembe tudi za lastnike vodnih skuterjev in plovil brez kabine. Po novem bo potrebno na vseh gliserjih, ki nimajo kabine, med plovbo nositi varnostne jopiče. Jopiče bo morala imeti oblečena celotna posadke.

Med plovbo z vodnimi skuterji bo obvezna tudi uporaba čelade. Ne pozabimo, vodni skuterji prav tako spadajo v gliserje brez kabine, zato bo obvezna uporaba tudi varnostnih jopičev.

Aktualne novosti smo zbrali v članku: Novosti pravilnika o barkah, čolnih in jahtah

Četrtek 20 Feb 2020

Plovilo Pardo 38, italijanske ladjedelnice Cantiere del Pardo je letošnji dobitnik naziva Evropsko plovilo lata v razredu motornih plovil do dolžine 14 m. Pardo Yachts je sinonim za motorna plovila z poudarjeno eleganco, funkcionalnostjo in visoko mero prilagoditev po meri lastnika. Vsaka jahta Pardo je izdelana izjemno kvalitetno in je namenjena zahtevnemu kupcu, ki ceni visoko kvaliteto, mo...

Četrtek 20 Feb 2020

Vlieland je otok na severozahodu Nizozemske. Na severovzhodni strani je marina v katero je potrebno vpluti skozi 10 m širok kanal. V lepem vremenu brez vetra je vplutje enostavno. Pri močnih vetrovih, ki pogosto pihajo na področju severnega morja, pa je vplutje izziv za številne navitke. Poglejte si nekaj posnetkov vplutja v marino v vetrovih, ki presegajo 8 Bf v spodnjih videoposnetkih.

Četrtek 20 Feb 2020

Novonastali slovenski jadralski dvojec Rok Verderber – Daniel Cante, se je konec tedna z jadrnico 29er v sklopu priprav v Španiji udeležil prve etape evropskega pokala. Člana YC Portorož in JK Burja sta v konkurenci 92 ekip zasedla končno 29. mesto.

Štiridnevno tekmovanje se je za slovenska predstavnika začelo odlično, saj sta se v blagih vetrovih bržkone znašla v ospredju flote. S solidnimi predstavami sta si v skupnem seštevku prijadrala 10. mesto, nakar jima je počila prižema floka.

“Težava s klemo nama je onemogočila nadaljnje jadranje, zato sva izkoristila nesrečo in si s Sandijem Deklevo ogledala tehniko jadranja najboljših s trenerske perspektive. S tem sva si nabrala ogromno pomembnih izkušenj in novega znanja, ki nama bo zagotovo koristilo pri pripravah na ključni del sezone,” sta pozitivno plat havarije izpostavila fanta, ki sta se morala na koncu zadovoljiti z 29. mestom.

Vir: JZS.si

Četrtek 20 Feb 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote (marina Rubicon), 127. dan

Zjutraj vrnem avto. Punca je ravno prihajala v službo in se srečava na parkirišču. Dam ji ključe, ona vpraša, ali je vse v redu z avtom in koliko je notri bencina. Povem, da je malo manj, kot takrat, ko sem ga dobil, pa pravi, če je le malo manj potem nič hudega. In to je to. Nobenega pregleda, zapisnika, česarkoli. Maksimalno uporabniku prijazno. Ja, tako se obdrži stranke.

Sicer pa se je danes zgodilo nekaj, kar se na Lanzaroteju ne zgodi pogosto: deževalo je. Štejem kapljice na panoramskem oknu in jih je nekaj. Nekdo bi rekel 42. Morda je bila celo kakšna več. Že razmišljam, da bi slikal to čudo, ko vidim, da se na pontonu, ki je lesen, sploh ne pozna, da dežuje. Tistih nekaj kapljic je tik vpil in sploh ni bil moker. Sploh pa je bilo čez dve minuti vse spet suho kot poper.

V takem podnebju je verjetno kar težko kmetovati. Vendar so ponosni na lokalno pridelano hrano in jo tudi cenijo. V trgovini so na voljo poceni španska vina in precej dražja lokalna vina. Poceni španske pomaranče in drage kanarske. Poceni uvožene banane in dražje kanarske banane. Enako velja za sire in druge artikle. So pa lokalni pridelki po navadi bistveno boljši. Pri bananah recimo ni primerjave. Tule sva v glavnem jedla dobro. Nekatere jedi so nenavadne.

Najbolj nenavadna je bila ena predjed, ki je narejena iz koruzne moke. Koruzno moko in dodatke kar dolgo kuhajo v gost močnik. To se potem zajema s čebulo, ki je le nasoljena in rahlo okisana. Čebulo uporabiš namesto žlice, le da jo potem odgrizneš in poješ. Baje je ta jed zelo kalorična in krepčilna. Je pa tudi nenavadno dobra. Ta kombinacija čebule in močnika je res nekaj posebnega. Nikoli si ne bi mislil, da lahko taka kombinacija uspe priti na jedilnik restavracije.

Rakci v olju s česnom so španska klasika, povsod jih servirajo v zelo veliko olja. Dodajo pa v olje svež čili, tako da olje dobi prijetno pekoč okus. Zanimive so mi bile tudi tele školjke (dagnje), ki so pripravljene zelo naravno. Skoraj brez začimb in nepotrebnih dodatkov, a so školjke neverjetno debele in sočne. Ne vem, kaj je razlog. Morda to, da je Atlantik precej manj slano morje, kot Sredozemlje, morda to, da je voda čista, mogoče pa je to kakšna druga podvrsta.

Lanzarotčani so zelo ponosni tudi na svoj krompirček – posebna vrsta drobnega, malo bolj sladkega krompirja. V preteklosti so v gostilnah pogosto goljufali in prodajali navaden krompir za kanarskega, zdaj pa so baje pogoste kontrole in je tovrstna zamenjava hud prekršek. Kaj vem, ali so izkoreninili goljufije s krompirjem ali pa so s tem le pomirili turiste.
Na splošno je bila danes lenobna nedelja, kot se za nedeljo spodobi.

Lanzarote (marina Rubicon), 128. dan

Heron: Tomaž Pelko

Zjutraj greva podaljšat marino, da bo Heron lahko še tu, ko se vrneva iz Slovenije. V nekaj let starem navtičnem priročniku piše, da je marina Rubicon velika marina in tu ni nikoli težav s prostorom. Stvari pa so se spremenile. Marina je polna do zadnjega priveza in komaj so nama našli prostor še za dodatne tri dni in to za tri tedne vnaprej! Celo potem, ko ARC odpujsa čez Atlantik, bo marina povsem polna. In polni so z razlogom. Tu se res počutiš dobro. Že od prihoda, ko urediš papirje in greš na svoj privez, te pospremi čoln z marineroti, da ti pokažejo kam. Dva sta se izkrcala, da primeta štrike, dva sta ostala v čolnu, da pomagata, če bi bilo treba odigrati vlogo premčnega motorja / vlačilca / zaviralca / bokobrana. Vsi pa prijazni in nasmejani.

Pontoni so vsi s fingerji, torej ni umazanih muringov, lahko se vežeš s premcem ali s krmo in vseeno brez težav prideš z boka barke na svoj finger. V recepciji me je punca vprašala, kakšen konektor imam za elektriko in mi dala adapter s 50 na 30A. V neki drugi marini so pustili, da sam ugotovim, da imam nekompatibilen konektor, in mi potem le ponudili, da lahko pri njih kupim konektor in si predelam kabel. Vsaka barka ima svoj priključek za vodo in elektriko in ni pretepanja za prosto vtičnico, kot ponekod na Hrvaškem. To je razlika v kakovosti storitve.
Osebje je vedno prijazno in vzdušje sproščeno. WC-ji in kopalnice so bili doslej vedno čisti, koši za smeti (ki so diskretno umeščeni tik ob vsakem pontonu) pa nikoli niso bili polni ali smrdeči.

Spotoma se ustaviva v čendleriji, da dvigneva naročene Racor filtre. A filtri so napačni. Naročil sem filtre za tip B, jaz pa imam tip A. Punca se sploh ne sekira, da filtre na polico – pravi, da jih bo že prodala – in naroči prave filtre. Tu bodo čez dan ali dva. Ker tu tudi velja otoški čas, pričakujem filtre čez kake štiri dni. Današnji projekt pa je bil ugotoviti, kje Heron zares pušča. Potrdila sva sum, da pušča tudi veliko panoramsko okno, ki se razteza čez celo širino salona in je s Siko pritrjeno na palubo. Paluba in okno sta iz različnih materialov in imata torej različne toplotne raztezke. Vsak dan se na soncu barka segreje in ponoči ohladi in v 14 letih krat 365 dni je to veliko raztezkov in skrčitev. Ko k temu dodamo še sol in močno sonce z UV-žarki, je jasno, da sčasoma pametnejši odneha. In odnehala je Sika. Danes pustiva, da se vse dobro posuši, jutri bova spraskala ven staro Siko in na novo zatesnila.
Slikala danes nisva, zato dajem nekaj slikic iz prejšnjih dni. Upam, da se ne podvajam s katero od njih.

Lanzarote (marina Rubicon), 129. dan

Heron: Tomaž Pelko

Končno sem se lotil spet malo bolj resnega projekta. Panoramsko okno v salonu pušča. Razlog je (upam) v tem, da je popustila tesnilna masa med tem oknom in palubo. V fazi izdelave barke to veliko pleksi steklo zalepijo na palubo. Ker je paluba ukrivljena, morajo zvrtati v palubo kup luknjic, da potem pleksi upognejo in privijačijo na pravo mesto. Ko se spodnje lepilo strdi, te začasne vijake odstranijo. Potem stranske fuge zafugirajo s tesnilno maso. Sčasoma je ta masa popustila in videti je, da voda prodira v barko skozi luknjice od vijakov. Po moji oceni je spodnje lepilo še povsod dobro zalepljeno. Vsaj tako se zdi. 

Odstranila sva staro tesnilno maso (orodje: olfa, mali izvijači, pribor za urejanje nohtov), očistila fugo z brusnim papirjem, vse dobro posesala in potem očistila z isopropanolom. Dobro je vsako topilo, ki ni preveč agresivno za pleksi, ki ne pušča oljnega filma in ki dobro razmasti podlago in odstrani prah od brušenja. Potem sem fugo oblepil na obeh straneh z maskirnim lepilnim trakom. Na ta način je rob fugiranja lep, sicer je videti zelo amatersko (vsaj, kadar delam jaz). Za tesnjenje sem uporabil Kent fast seal. To je enokomponenta MS polimerna masa, za katero pravijo, da je boljša od Sike. Bomo videli. Kent kar dosti uporabljam na barki tako za tesnjenje nad kot pod vodno linijo. Tudi pult v kuhinji sem zatesnil z rjavim Kentom. Za zdaj se me še ni izneveril. Fugiranje sva zaključevala že v mraku in jutri bom videl, kako je zares narejeno. 

Vmes sem (neroda) stopil na lepo poglajeno fugo in naredil celo štalo na fugi in po palubi, ko sem racal naokrog. Napol strjeno tesnilno maso je nemogoče znova lepo pogladiti. Ko površina enkrat začne dobivati kožico, je konec. In pri fast seal Kentu je to v nekaj minutah. Za povrh sem maso razmazal po palubi, saj nisem opazil, da imam na peti polno mase. Bova jutri videla, ali sva uspela dobro počistit moje odtise. V temi je bilo videti OK.

Lanzarote (marina Rubicon), 130. dan

Heron: Tomaž Pelko

Danes sem v dnevni svetlobi pogledal, kako je videti tisto fugiranje od včeraj. Res je bilo treba na nekaj mestih še malo popraviti, sicer pa ni bilo tako grozno. Ker sem vedel, da bo treba popravljati, včeraj tudi nisem odstranil maskirnega traku, dokler je bila masa še mehka. Za glajenje sem včeraj uporabil namiljen prst, zato sem moral pred popravljanjem sprati milnico s fuge. Pri tem se je seveda maskirni trak namočil in ga je bilo še težje odstraniti, ker se je še bolj trgal. Za tiste, ki boste kdaj fugirali: maskirni trak je najbolje odstraniti takoj po fugiranju, ko je masa še povsem mehka. Če to delaš kasneje, se masa na robu traku trga z nazobčanim robom, tam, kjer je masa nekaj debelejša, pa se trak rad pretrga. 

To sem sicer vedel tudi včeraj, a ker sem vedel, da bo treba popravljati, sem ga pač pustil. Danes sva odšla na daljši peš sprehod mimo plaže Playa Blanca in naprej v kraj Playa Blanca. Angleži se v Atlantiku kopajo, kot da je poletje. Mene pa ne mika. Voda se mi ne zdi prav topla. Mogoče ima 21 °C, a piha veter. Zrak ima okrog 24 °C. Zame je boljša temperatura vode 27 °C.

Heron: Tomaž Pelko

Zanimivo pa je, iz česa vse ljudje lahko naredijo atrakcijo. V eno ploščo iz pranega betona je zabetonirana žlica, ki malo gleda ven. Verjetno jim je padla notri pri izdelavi. Nekdo je to na pločniku opazil, objavil na netu kot atrakcijo in sedaj je to postala skoraj lokalna znamenitost. Google maps žlički namenja 184 fotografij, podanih je 150 mnenj in žlička ima povprečno oceno 4,5 od 5. No, in zdaj še jaz pišem o njej, pa še slikco bom dal. A nismo ljudje čudni.

Sicer pa je v kraju Playa Blanca tudi trgovina Spar, kjer imajo nekaj več izbire vin kot v lokalnem Dinotu. Tudi cene so bolj normalne. Lokalna trgovinica je namreč v sami marini in so cene za navadne artikle kar nekajkrat višje od cen v trgovskih centrih, kjer kupujejo domačini. Za pokušino sva vzela dve lokalni lanzarotski vini. Baje so kar vsa dobra, vendar vsa tudi držijo ceno. Pod 7 ali 8 evrov ni buteljke z Lanzaroteja. Saj se ne čudim, če mora vsak trs imeti svoje obzidje, da ga veter ne izsuši in če morajo še trto zalivati. In to z vodo, ki jo pridobivajo iz morja, kar je drag postopek. Lanzarote ima pač bolj malo dežja. Povprečna količina padavin je po mesecih takale: Junija, julija in avgusta ne dežuje. Septembra pade 2 mm in oktobra 7 mm dežja v celem mesecu (v Ljubljani recimo oktobra pade 147 mm dežja). Daleč najbolj deževen je december s celimi 35 mm dežja.

Toliko za danes.

Lanzarote (marina Rubicon), 131. dan

Heron: Tomaž Pelko

Občasno se v marino prikrade rahel swel (počasno valovanje), ki sicer ni čisto nič moteč, a ko nateguje štrike (privezne vrvi po slovensko), ti škripajo na bitvah. Pri tem se tudi drgnejo in sčasoma poškodujejo. Zato bom uporabil gumijaste blažilce, ki jih imam na barki (dva imam prosta, eden je namenjen za snubber – sidrni amortizer). Naredil bom privezne vrvi z blažilci. Na eni strani bo vpletena zanka (za lažje natikanje na bitvo), potem bo gumijast blažilec, nato pa še kakih 10 m vrvi. Za izdelavo sem uporabil obstoječe, stare privezne vrvi, zato je bilo vpletanje zanke nekaj težje kot pri novih.

Vplesti zanko ali spojiti dve vrvi skupaj je pri vrvi, ki je vita iz treh snopov, prav lahko. Za to ne potrebuješ nobenega posebnega orodja. Po moje bi moral to znati vsak, ki ima barko in ki sam skrbi zanjo. No, lahko daš to tudi komu narediti, a zadovoljstvo s tem, da narediš sam, je vredno truda, da se naučiš vpletanja vrvi. Naj priznam, da je trojna vita vrv edina vrv, ki jo znam vpletati. Vplet oplaščene vrvi (sredica in okrog nje pleten plašč) je precej težja naloga in zahteva tudi nekaj posebnega orodja in se tega nisem nikoli naučil (lenoba). Danes je bil kit na panoramski steni povsem strjen in sem porezal stran robove, kjer se mi je strgal maskirni trak. Nisem stoodstotno zadovoljen z rezultatom (ne bom več tega delal v mraku), a fuga je videti bistveno lepše kot barka okrog. Heron je pač kruzerska barka in ne šminkerska.

Heron: Tomaž Pelko

Racor filtrov danes še ni bilo. Od ponedeljka do četrtka je očitno manj, kot 'dan ali dva'. Verjetno bodo v soboto popoldan, pravijo. Sicer se ne dogaja kaj dosti. Meni tole svaljkanje po marini ne leži preveč, vendar greva čez nekaj dni domov in zdaj se ne bomo prestavljali drugam. Imamo pa tule WiFi. Ker je sicer na barki internet redka in draga dobrina, me je kar zasvojilo in preveč visim na netu. Ure in ure izgubim, ko gledam bedarije, namesto da bi naredil kaj pametnega po barki. Na sidru je drugače. Net je v EU omejen (nekaj GB na mesec) in ne moreš recimo gledati televizije ali Youtuba. Pogledaš vreme, kakšne novice, pošto, nekaj porabiš za dnevnik in to je to. Ker so GB omejeni, jih pametno izkoristiš. Tule sem pa ko pijanček na all inclusive paketu. Verjetno ste že videli tiste, ki že zjutraj zabuhli in z rdečim nosom visijo za šankom, ker je pač zastonj. No, tak sem jaz na netu. Upam, da me kmalu mine.

Lanzarote (marina Rubicon), 132. dan

Pod Azori se je ustvaril ciklon in okrog njega vetrovi do 8 boforov. Zahodno od Azorov piha proti jugu, vzhodno od njih pa proti severu. Ta veter je povsem ustavil tako imenovane 'portugalske pasate', ki normalno pihajo ob portugalski obali od severa na jug, tudi do Kanarskih otokov. Danes popoldan je povsem nehalo pihati. Zrak se je ustavil. 

To je prvič, odkar sva na Kanarskih otokih, da ne piha. Nisem prepričan, ali se le zdi (ker ne piha) ali pa je res topleje, saj se mi zdajle zvečer še nič ne zdi, da bi oblekel karkoli čez kratke hlače in majčko. Čez dan je to tako ali tako tudi sicer dovolj. Druge dni sem si zvečer po navadi nataknil še dolge rokave. Lili celo dolge hlače. Za jutri pa napovedujejo še toplejše vreme. Mogoče se gremo celo kopat. Sicer dan brez posebnosti. Slikal danes nisem.

 

< Lanzarote 1. del   Heron: Lanzarote 3. del >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Sreda 12 Feb 2020

Tekmovalci na regati Clipper se bližajo cilju šest etape. Namesto na Kitajskem, bodo pristali v zalivu Subic na Filipinih.

Zaradi gripe, ki razsaja po Kitajski, so bili organizatorji regate Clipper prisiljeni spremeniti regato in izpustiti postanke na Kitajskem. Namesto cilja v mestu Sanya, so regato etapo skrajšali in cilj postavili v zaliv Subic, zahodno od mesta Manila. Subic je bil na seznamu gostiteljev regate, a je bil planiran za postankom v mestu Sanya na Kitajskem. Kako se bo regata odvijala v nadaljevanju, bo organizator odločil med podaljšanim postankom na Filipinih. Za Kitajsko so bili planirani trije postanki. V mestih Sanya, Zhuhai in Qingdao. Katero izmed mest bo lahko gostilo regato, bodo odločili glede na razvoj virusa. Varnost posadk je na prvem mestu.

Zaradi skrajšanja regate, bodo najhitrejše ekipe v cilj na Filipinih priplule že jutri. Trenutno na prvem mestu pluje ekipa Ha Long Bay, Viet Nam. Do cilja jih loči še 230 nmi. Le 8 nmi za njimi pluje ekipa Qingdao, ki je v letošnjem letu že pokazala ambicije po osvojitvi nagrade. Dodatnih 15 nmi zaostaja ekipa Visit Sanya, China. Vodilne ekipe so že zaplule na zahodno stran Filipinov, v zavetrje pred vzhodnimi pasati, ki so jih popeljali iz Avstralije. Trenutno plujejo zgolj s hitrostmi okrog 4 vozle. Tudi vremenska napoved ne napoveduje močnejših vetrov, zato lahko plovbo do dobrih 200 nmi oddaljenega cilja traja še 2 dni.

Večina ekip je že zaključila Dell Latitude Rugged Ocean Sprint. Sedaj se morajo odločiti, po kateri poti bodo pluli proti cilju. Skipper jadrnice Visit Sanya, ki pluje na trenutnem 3. mestu je komentiral njihovo plovbo preko zadnjega oceanskega šprinta:

»Kako hiter je bil ta oceanski šprint. Običajno imam čas, da med šprintom napišem blog ali dva, ter da se pogovorimo o mogočih opcijah za nadaljevanje plovbe. Tokrat nam to ni uspelo. Oceanski šprint smo prečkali tako hitro, da nismo uspeli niti pogledati, kakšne so naše opcije. Na šprintu smo bili med najhitrejšimi čolni in pluli smo pa najkrajši možni poti. Če se je izplačalo, bomo videli na podelitvi v zalivu Subic.«

 Trenutni vrstni red 6. etapa (11.2.2020 ob 11.00):

Mesto Ekipa Razdalja do cilja
(nmi)
Hitrost (SOG)
(vozli)
Zaostanek za vodilnim
(nmi)
1 HA LONG BAY, VIET NAM 221.79 4,50  -
2 QINGDAO 240.07 4,90 -18.28
3 VISIT SANYA, CHINA 256.54 9,60 -34.75
4 PUNTA DEL ESTE 259.12 9,50 -37.33
5 IMAGINE YOUR KOREA 266.08 7,50 -44.29
6 WTC LOGISTICS 285.60 10,90 -63.81
7 ZHUHAI 436.24 10,10 -214.45
8 UNICEF 454.19 10,20 -232.40
9 GOTOBERMUDA 663.06 11,10 -441.27
- DARE TO LEAD Prikrit način plovbe do 11.2.2020 17.59
- SEATTLE Prikrit način plovbe do 11.2.2020 23.59

 

Torek 11 Feb 2020