Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Jadranje okrog sveta je bila moja skrita želja že iz časov ranega otroštva. Sanjaril sem o mogočnih oceanih, daljnih deželah in svobodi. Jadrnice sem si »risal« v mojih sanjskih potovanjih, pa tudi na mojih otroških risbicah. Mnogo let kasneje sem s privarčevanim denarjem kupil staro jadrnico in jo pričel pripravljati za potovanje do daljnih obzorij.

Kako zelo sem imel rad mojo Lady Ivano! Zapustil sem dom, svoje dekle in svoje prijatelje. Sledil sem klicu svobode, na črti med modrino neba in modrino morja sem z vetrom v jadrih plul proti obzorjem nekje daleč, daleč v neskončnosti.

Čarobne noči pod zvezdnatim nebom sem doživljal kot prvo ljubezen. Sam na morju, jutranje in večerne zarje, pesem vetra, delfini ob moji barki, oblaki tam daleč, visoko ... moje sanje so postale resničnost. Moja jadrnica, prav taka kot sem jo naslikal kot otrok, je plula novim doživetjem nasproti. Dokler mi je v viharni noči sredi Atlantika ni vzel Neptun.

 

Več v knjigi: Walter Teršek - 10 m svobode

  • Dimenzije: 15 x 23 cm
  • Obseg: 132 strani
  • Vezava: trda
  • Oprema: barvne fotografije
Walter Teršek: 10 m svobode

Zadnji video

European Boat of the year 2020

Kot je vsako leto v navadi, bodo tudi v letu 2021 izbirali Evropsko plovilo leta. Kdo bo pridobil naziv, bo jasno prvi dan salona Boot v Düsseldorfu. Tokratni izbor bo drugačen od dosedanjih. Podelili bodo le tri nazive v treh kategorijah.

V prihodnjem letu bomo spet imeli na izboru tudi slovenskega predstavnika. V kategoriji Družinskih potovalnih jadrnic se bo za naziv potegovala jadrnica Elan GT6. Oglejmo si, katera plovila bodo konkurirala naši noviteti in katera plovila se bodo potegovala v drugih kategorijah.

Prva kategorija so Družinske potovalne jadrnice. V letu 2021 se bodo prvič v tem razredu poleg enotrupnih jadrnic za naziv potegovale tudi večtrupne. Slovenski Elan GT6 bo imel naslednje konkurente: monotrupni jadrnici Bavaria C42, Oceanis 40.1 ter katamarana Bali Catspace in Excess 11.

Tudi razred Luksuznih jadrnic ima le tri kandidate. Za naziv se bodo potegovale: Contest 55cs, Hallberg-Rassy 40C in Moody 41DS.

Bluewater potovalne jadrnice, ki so namenjene daljšim križarjenjem in prečkanjem oceanov, postajajo vse bolj popularne. V letu 2021 bodo imele kar poseben razred. Za naziv se bodo potegovale: Boreal 47.2, Garcia Explocat 52, Ovni 400, Pegasus 50 in Viator Explorer 42 DS.

Nominirana plovila po kategorijah:

Družinske potovalne jadrnice:

 

Elan GT6

Dolžina: 15.20 m ● Širina: 4.49 m ● Ugrez: 2.45 m ● Teža: 12.45 t ● SPovršina jader: 113.7 m2

European Boat of the year 2020

Več o jadrnici na: 

Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6

Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6 

 

Oceanis 40.1

Dolžina: 12.87 m ● Širina: 4.18 m ● Ugrez: 2.17 m ● Teža: 7.9 t 

European Boat of the year 2020

Več o jadrnici na: Beneteau Slovenija

 

Bavaria C42

Dolžina: 12.38 m ● Širina: 4.29 m  ● Ugrez: 2.10 m ● Teža: 9.7 t ● Površina jader: 100.6 m2

European Boat of the year 2020

 

Bali Catspace

Dolžina: 12.31 m ● Širina: 6.56 m ● Ugrez: 1.10 m ● Teža: 12.8 t ● Površina jader: 101 m2

European Boat of the year 2020

 

Excess 11

Dolžina: 11.33 m ● Širina: 6.59 m ● Ugrez: 1.15 m ● Teža: 9 t ● Površina jader: 77 m2

European Boat of the year 2020

 

Luksuzne jadrnice:

Contest 55CS

European Boat of the year 2020

Hallberg-Rassy 40C

European Boat of the year 2020

Moody 41 DS

European Boat of the year 2020

 

Bluewater jadrnice:

Boreal 47.2

European Boat of the year 2020

Garcia Explocat 52

European Boat of the year 2020

Ovni 400

European Boat of the year 2020

Pegasus 50

European Boat of the year 2020

Viator Explorer 42 DS

European Boat of the year 2020

 

 

Petek 18 Sep 2020

Novi Beneteau Gran Turismo 36 je prvo plovilo v svoji kategoriji, ki združuje udobno križarjenje, izjemno natančno upravljanje in užitke, kot jih ponujajo manjša plovila z zunajkrmnimi motorji.

Zunanjost

Gran Turismo 36 je eleganten gliser z elegantno, a športno trdo streho. Posebno oblikovan podvodni del trupa zagotavlja izjemno stabilnost pri hitrih zavojih. Razporeditev prostora zagotavlja udobno bivanje na krovu preko celega dne. Na premcu ima na povsem nov način vkomponirano sončno ploščad z udobnimi blazinami za poležavanje na soncu. Tisti, ki se raje izogibate sonca, pa boste svoj kotiček našli na krmi. Elegantna premična trda streha zagotavlja senco v salonu na krmi, kjer se lahko udobno namesti do osem oseb. Na krmi je velika sončna ploščad, ki je obrnjena proti morju, nasproti nje pa je zunanji salon, ki elegantno povezuje zunanjost plovila z notranjostjo. Krmarnica je v desnem prednjem delu salona. Široka klop omogoča udobno sedenje krmarju in enemu potniku. Na desni strani je enaka klop s pogledom v smeri plovbe, ki omogoča udobno plovbo dvema osebama.

Notranjost

Pod krovom je zelo svetlo. Naravna svetloba prihaja skozi velika bočna okna v trupu plovila. Raven udobja močno presega standarde na plovilih te velikosti. Dve kabini z dvojnim ležiščem, salon, kopalnica s tušem so natančno izdelani vse do najmanjše podrobnosti.

Izjemna moč

Ne želite izgubljati časa? Novi Gran Turismo vas bo hitro pripeljal na želeno destinacijo. Je izjemno hiter gliser, z veliko prostora na krovu. Udoben je med plovbo, odličen za sproščanje in udoben za prenočevanje.

Enostavno upravljanje

Gliser je lahko opremljen z notranjimi, vgrajenimi motorji ali pa z zunajkrmnimi motorji. Različica z vgrajenimi motorji je dizelska z dvema agregatoma po 300 KM. Če se odločite za zunajkrmne motorje, ki postajajo trend, pa lahko izbirate med dvema bencinskima motorjema po 300 KM ali pa celo 350. Zadostovala bosta za plovbo s hitrostjo vse do 35 vozlov. Za enostavno krmarjenje je plovilo možno opremiti s kontrolno ročico. Manevriranje v majhnih pristaniščih bo postalo otročje lahko.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 11.56 m
  • Dolžina trupa: 11.28 m
  • Širina: 3.48 m
  • Teža: 7304 kg (prazno plovilo z vgrajenimi motorji)
  • Rezervoar goriva: 2 x 408 L
  • Rezervoar vode: 150 L
  • Moč motorjev (KM): 2 x 300 CV vgrajeni motorji)
  • CE certifikat : B8 / C10
  • Navtični arhitekt : BENETEAU Power Boats
  • Oblikovanje : Andreani Design

Več o plovilu pri slovenskem zastopniku za plovila Benetau, As-Boats d.o.o., tel.: (0)2 608 41 41

Več o motorjih Suzuki na Suzuki Slovenija.

Petek 18 Sep 2020

Elan GT6 video

Nova jadrnica Elan GT6 nikogar ne bo pustila ravnodušnega. Da bi noviteto predstavili v najboljši luči, so v ladjedelnici pripravili video.

 

Razgaljena je zunanjost nove jadrnice Elan GT6

Razkrili smo, kakšna bo notranjost nove Elan GT6

Elan GT6 nominirana za plovilo leta

Četrtek 17 Sep 2020

Orke so napadle več jadrnic in poškodovale krmila, kobilico in trup.

Napadi ork, kitov ubijalcev, se dogajajo v zadnjem tednu v Biskajskem zalivu. Napadli in poškodovali so že več jadrnic.

Švedski jadralci, ki so jadrali v Biskajskem zalivu, so doživeli nenavaden napad. Med plovbo sta jih napadli dve orki. Večkrat sta se zaleteli v trup plovila, v krmilo in kobilico. Krmilo sta jim ubijalska kita tako močno poškodovala, da so morali poklicati na pomoč. Orki naj bi se v jadrnico zaleteli več kot 15-krat.

Pred štirinajstimi dnevi naj bi se podoben napad zgodil v bližini Gibraltarja. 46 čevljev dolgo jadrnico sta prav tako napadli dve orki. Poškodovali so jim krmilo in pogon. Potrebno je bilo reševanje.

Včeraj naj bi prišlo do ponovnega napada v bližini kraja La Coruna v Španiji.

Pomorski strokovnjaki, ki spremljajo podobne dogodke, so v zadnjem času zabeležili kar 15 podobnih napadov vse od Gibraltarja do Biskajskega zaliva. Predvidevajo, da gre za dva mlada samca, ki sta agresivna in vadita lov na hrano.

Četrtek 17 Sep 2020

Včeraj smo pisali o neverjetnem pojavu, kar petih tropskih ciklonih, ki divjajo preko Atlantika. Eden izmed njih, imenovan Sally, je včeraj dosegel obalo zvezne države Alabama in za seboj pustil pravo opustošenje. Plovila v marinah je zmetalo na obalo, številna so popolnoma uničena ali potopljena, ulice so poplavljene, več kot 550 tisoč ljudi je ostalo brez elektrike.

Ameriški mediji so zapisali, da je orkan druge stopnje Sally zgodovinska katastrofa za severozahodno Florido in južno Alabamo. Po dosedanjih informacijah je ena oseba izgubila življenje, več sto pa jih je potrebovalo reševanje. V samo štirih urah, ki jih je nevihta potrebovala, da je prečkala obalne dele, je padlo več dežja, kot ga običajno v štirih mesecih.


 

Četrtek 17 Sep 2020

Med 12. in 16. septembrom je v v Kalamti v Grčiji potekalo Evropsko prvenstvo v potapljanju z dvojno plavutjo. Slovenka Alenka Artnik je postavila nov svetovni rekord in se potopila do rekordne znamke 94 m.

"Potop je bil lep. Zbrana in sproščena sem bila vse do konca. To me zelo razveseljuje v letu številnih vzponov in padcev. Z izjemno motivacijo in željo, da bi pokazala, koliko dela je bilo letos vloženega v ta dosežek. Sem izjemno vesela in hvaležna.", je zapisala Alenka Artnik na svojem fb profilu.

Prav tako je čestitala svojemu kolegu, francoskemu potapljaču na dah, Arnaud-u Jejald-u, ki je postavil nov rekord v kategoriji potopov na dah z dvojno plavutjo (moški). Uspešno se je potopil do znamke 112 m. Za potop je potreboval 3 minute in 24 sekunda. Prejšnji rekord je bil v rokah Rusa Alexey-a Molchanov-a, ki se je potopil do globine 111 m.

Vir: FB Alenka Artnik; Foto: Florian Burghardt

Sreda 16 Sep 2020

Šele drugič v zgodovini se je zgodilo, da na Atlantiku istočasno divja kar pet tropskih ciklonov.

Prihaja vrhunec letošnje sezone tropskih ciklonov. Šele drugič v zgodovini so včeraj zabeležili kar pet ciklonov na Atlantiku. Prvič od kar beležijo te vremenske podatke, se je to zgodilo leta 1971. Trenutno divjajo orkani Paulette, Sally, tropska nevihta Teddy, Visky in depresija Rene. Orkan Paulette se premika z Bermudov proti severozahodu, proti obali ZDA. Pomika se počasi, s hitrostjo okoli 5 km/h. Danes se bo približal New Orleans-u, kjer danes pričakujejo vetrove s hitrostjo okoli 200 km/h.

Bo Grčijo zajel ciklon tropskemu podoben ciklon

Vzdolž libijske obale so je včeraj oblikovala formacija neviht. Obstaja velika možnost, da se bo iz njih oblikoval ciklon z visoko temperaturo jedra (medicane – mediteranski, tropskemu podoben ciklon)  z imenom Cassilda. Grčiji preti nevarnost močnih vetrov in zelo velike količine padavin.

Včeraj so vetrovi ciklona dosegli hitrosti le okrog 65 km/h, zračni pritisk pa je znašal 1010 hPa. Glede na modele, predvidevajo, da se bo ciklon v naslednjih dveh dnem premaknil preko Mediterana in dosegel Ionsko morje. Grško obalo naj bi dosegel jutri ponoči oziroma v petek zjutraj. Vetrovi naj bi pihali vse do 105 vozlov oziroma 200 km/h.

Slika zgoraj: 5 tropskih neviht istočasno na Atlantiku

Slika spodaj: Napoved tropskemu podobnega ciklona v Ionskem morju v petek, 18.9.2020 ob 2.00 uri. 

Slike: posnetek zaslona windy.com

Sreda 16 Sep 2020

Spet je čas za nekaj navtičnega razvedrila. V videu tega tedna ni vse smešno, je pa zanimivo. Pri del posnetka prikazuje številna plovila, ki so privezana drug ob drugem v nevihti. Kljub visokim valovom, so vsa privezana pametno - na varni razdalji in zato ne prihaja do poškodb.

Kaj vse lahko vidimo v videu tega tedna:

  • hčerka si sposodi očetov gliser in…
  • neverjetna pot v službo
  • tudi profesionalci imajo slab dan
  • spuščanj gliserja po drči s pomočjo motorja

Sreda 16 Sep 2020

Nataša Kolega: Siesta on Siesta

Nataša Kolega je v jadranje, barke, morje in raziskovanje novih krajev zaljubljena že od otroštva, ko je s starši vsako poletje jadrala po Jadranu, na 7 metrski barki. Ker Jadran hitro postane premajhen, kasneje, s svojo družino pluje tudi izven Jadrana, najpogosteje po Grčiji, ki je za dolgotrajnejše življenje na barki idealna.
Siesta on Siesta je dnevnik skoraj običajne družine, ki se bolj kot na kopnem počuti doma na barki. Siesta team sestavljajo starša Jure in Nataša, osem letni dvojčici Nia in Živa ter dva Jack Russela, Berry in Zoe ter seveda Siesta, sedaj že polnoletna Bavaria 37. Dnevnik, katerega letošnje nadaljevanje bomo objavljali, je začel nastajati med sedem mesečno plovbo po Egejskem, Jonskem in Tirenskem morju, leta 2017 ter nadaljevanju in povratku domov leta 2018. Letos se Siesta, ponovno in težko pričakovano, vrača v Grčijo.

Sobota, 22. avgust 2020

Od včeraj smo spet na Hrvaškem, ciljni državi za barko in nas.

Lepo po vrsti. Prvi dan v Baru smo bolj prelenarili, drugi dan pa sva imela velike načrte, da bova delala, saj zadnje čase z vso plovbo, planiranjem, spremembami in ugotavljanjem, kam se sploh da zaradi korone, ni bilo ravno veliko časa za delo. Pa so šli tudi ti plani po slabem. Zjutraj odprem podnico v salonu, da bi vzela steklenico vode, ki jih imamo zložene tam spodaj, in ugotovim, da je pod podnicami 10 cm vode. Kaj letos mora biti prav vsake dva dni nekaj novega ?! Najprej naredim tisto, kar se na barki naredi najprej, ko je v barki voda: pokusim ali je sladka ali slana. Sladka je! Torej imamo težave z »vodovodom«. Z malo pregledovanja ugotovimo, da sta imeli punci praktično vodno posteljo! Pod njuno posteljo (sprednja kabina) je rezervoar za vodo. Izkaže se, da pušča cevka, ki služi kot oddušnik oz. cev za odtok presežka vode, če se rezervoar preveč napolni. Ta cev je speljana v prostor s sidrom, tam pa je luknja, da lahko odteče v morje. Vse skupaj pa se nahaja čisto v špici barke, kjer se ne da priti zraven, lahko le za silo vidiš ali za silo potipaš z rokami. Skratka zadeva je očitno puščala že nekaj časa in pod posteljo se je nabirala voda, mi pa tega nismo opazili, dokler nivo te vode ni bil tako visok, da je prišla do prvih lukenj, ki povezujejo sprednji prostor s salonom. Ko je voda prišla tam čez, je stekla na tla v sprednji kabini (to je pod bunkerjem za umazano perilo) in od tam pod podnice. Tisto jutro je Jure točil vodo v sprednji rezervoar in je pustil cev malo dlje, saj bi presežek moral teči ven. Pa ni. Sledilo je celodnevno čiščenje, sušenje (prostor pod posteljo je bil seveda nabasan s stvarmi, ki so bile vse mokre), varikiranje, pospravljanje, brisanje, brisanje in še enkrat brisanje. In tako je šel cel dan. Na srečo sta napovedana nevihta in dež prišla šele zvečer, ko smo vse že pospravili. Seznam popravkov za to zimo je vsak dan daljši. Stanje z rezervoarjem je sedaj takšno, da ga ne smemo napolniti do vrha. In temu primerno imamo manj vode … In sedaj smo že v »save mode« in temu primerno sem danes zjutraj prala posodo v morju, kot se je to počelo nekoč pred daaaavnimi časi, ko so bile barke manjše in niso imele velikih vodnih rezervoarjev ...

V Črni gori smo se naslednji dan ustavili v Bigovi, simpatičnem zalivčku tik pred Boko Kotorsko. Tam se pravzaprav ustavimo vedno. Včeraj ob 6. uri zjutraj smo štartali iz Bigove v Zeleniko se odjaviti ter nato v Dubrovnik se prijaviti. Odjava in prijava sta potekali brez zapletov, le malo dolgo je trajalo v Dubrovniku, ker je bil policist verjetno »nov«. Prespali smo pred Luko Šipansko na sidru. Elafiti so kot vedno lepi in plovba med njimi je pravi balzam, žal jih tokrat na hitro zapuščamo, ker se počasi mudi domov. Trenutno plujemo proti Korčuli, plan pa je, da smo v ponedeljek (oz. verjetno v nedeljo popoldan) v Rogoznici.

Črna gora je precej bolj prazna kot po navadi, saj je bila do pred kratkim zaprta tudi za Srbe, večina držav pa jo ima verjetno na rdeči listi, tako kot jo ima Slovenija. So pa bili v marini v Baru prijazni in so nam računali samo eno noč. Smo vprašali, ali nam da kak korona popust glede na to, da smo verjetno bolj ali manj edina barka, ki je prišla to poletje, pa je stric rekel, da ne more, ker je to državno podjetje. Potem pa je računal samo en dan in dodal, da to pa lahko.

Tudi v Luki Šipanski je bilo včeraj še kar prazno, koliko je zaradi tega, ker je vikend in je menjava čarterja, koliko zaradi tega, ker ljudje »panično bežijo, kot radi pravijo slovenski mediji«, pa ne vemo. Kakšne panike v zraku pa tu na dubrovniškem koncu ni. V Gružu so bile štiri križarke (ena velika in tri malo manjše). Glavno, da vrla slovenska politika dela vsesplošno paniko in štalo …, ampak o tem raje ne bi pisala … škoda časa.

Torek, 25. avgust 2020

Nataša Kolega: Siesta on Siesta

Na veliko žalost naše vlade smo še kar na Hrvaškem in se prav tako kot velik del Slovencev nismo vrnili v Slovenijo takrat, kot si je zamislila vlada. Kljub vsem rdečim seznamom in ne vem čemu še, je v Dalmaciji še vedno precejšnja gneča, tako na kopnem kot bark na morju. Dogaja se prava invazija Čehov in Poljakov, tako na kopnem kot na barkah.

V nedeljo smo iz Luke Šipanske šli v Lovište na zahodu Pelješca. Večji del poti smo sicer premotorirali, v kanalu med Korčulo in Pelješcem pa je zapihalo in to za spremembo z vzhoda, tako da smo zadnji delček poti nato metuljčkali in jadrali z vetrom v polkrme. Kajtanje je v okolici Orebiča postalo zelo »in« in kajtarjev (običajnih in tistih na foilih) je kar mrgolelo. Glavna zabava jim je bila iti mimo tik pred premcem barke, tako blizu, da so puncama, ki sta bili na špici, dajali petke!

V Lovištu smo se tokrat sidrali na zahodnem koncu zaliva in ugotovili, da je precej lepše kot na vzhodnem koncu, kjer smo bili po navadi sidrani oz. enkrat celo privezani na ribiški pomol (bilo je marca in nikjer nobenega).

V ponedeljek smo ob 5.30 zjutraj štartali iz Lovišta, saj smo želeli priti mimo Hvara, preden se dvigne maestral, ki bi pihal direktno v nas, kar nam je tudi uspelo. Drugi del poti, od zahodnega dela Hvara do Rogoznice smo nato jadrali z 10–15 vozli zahodnika. Po dolgem času eno lepo jadranje.

Včeraj sta prišla v Rogoznico nona in nono ter odpeljala domov polovico posadke, da si otroci malo odpočijejo od gledanja staršev 24 ur na dan dva meseca. Tudi veliki pes se je odločil, da potrebuje pavzo od naju, malemu pesu pa niso dali te izbire in je ostal z nama. Slaba stran tega je, da so nam pustili tistega psa, ki nas zbuja ob sedmih zjutraj, in odpeljali tistega, ki brez težav spi do enajste. Danes nam je Zoe z zbujanjem ob sedmih naredila dejansko uslugo, saj smo zato že čez osmo štartali in tako ujeli še burjo ter jadrali do konca Kakana. Hitrosti okrog 6 v orco s pribl. 13 vozli vetra so za našo barko kar lep dosežek, pa tudi jadranje med šibeniškimi otoki na sončno poletno jutro je bilo pravi užitek. Nato se je veter začel obračati vedno bolj na severozahod in ugašati, tako da sedaj motoriramo proti Žutu. Po napovedi bi se sedaj moral dvigniti kar močan maestral (to pomeni smer direktno v nas), vendar se za zdaj še ni.

Petek, 28. avgust 2020, Zaključek letošnje poti

Nataša Kolega: Siesta on Siesta

Dva meseca sta hitro mimo in spet smo (skoraj, trenutno še sredi Kvarnerja) v Bunarini, kjer nas čaka še veliiiiko pospravljanja in čiščenja.

Zaliv Hijača na Žutu, pred tremi dnevi, kjer smo bili prvič, se je izkazal kar v redu. V zalivu so sicer boje, vendar je dovolj prostora tudi za sidranje, dovolj odmaknjeni od boj (150 m po zakonu). Problem je le, da na obali ni nobenih poti (vsaj ne na severovzhodnem delu), zato je bila Zoe malo prikrajšana za sprehod. Lastniki zemljišč (stalnih prebivalcev Žut nima) pa so očitno precej težkokategorni, ker je vse precej zagrajeno. Takoj ob pomolčku je na eni strani velik porton, na drugi napis privat, sredi skal ob morju (torej javno dobro, ki naj si ga ne bi smel nihče lastiti) pa je celo mreža z bodečo žico!! Ker je bilo plezanje po skalah ob morju edini možen sprehod, smo šli vseeno čez mrežo in nihče ni streljal na nas.

Naslednja dva dneva so bili na sporedu udari nevihtne bonace z vseh smeri, tako da smo bili prisiljeni motorirati, prvi dan do zaliva Jazi na Molatu, ki nam je na neki način prav prirasel k srcu oz. na splošno je Molat prijeten. Med drugim smo kupili domač mladi kozji sir, ki je bil zelo dober. Žal smo kupili samo polovico mini koluta in ga je že naslednje jutro zmanjkalo.

Nataša Kolega: Siesta on Siesta

Danes smo prespali v Krivici na Lošinju, ker sem si jaz zaželela iti peš v Veli Lošinj. Iz Krivice do Velega Lošinja namreč vodi 3,5 km dolga pot, naravnost čez hrib. V Rovenski (zraven Velega Lošinja) smo šli na pizzo, tako da je bil vzpon nazaj na hrib, s polnimi trebuhi, še toliko bolj zabaven.

Kar se boj in inkasanta v Krivici tiče pa 1 : 0 za nas! Včeraj smo se že ob šestih odpravili v Veli Lošinj, danes zjutraj pa nas je Zoe »prijazno« zbudila ob 6.45 in ideja, da se izmaknemo inkasantu pred njegovim jutranjim obhodom, je bila tako mamljiva, da smo kar štartali. 50 evrov je 50 evrov. Predvsem se jih da tudi kako boljše porabiti, npr. za večerjo.

Danes pozno popoldan je sicer napovedan jugo, vendar ga verjetno ne bomo dočakali. Sicer pa morava tako ali tako delati in nam mirno motoriranje čisto prija. Letos, glede na okoliščine (delovno poletje in vse skupaj le kak dan dopusta, ko niti eden od naju ni služboval), jadranje žal ni moglo biti v prvem planu. Še vedno pa je neprimerno boljše delovno poletje na barki v Grčiji, kot pa delovno poletje doma!

Na splošno pa »intenzivno« razmišljamo, kako bi prišli do večje barke. Trenutno so zaradi krize, ki jo je sprožila korona, barke precej poceni in bi se za zmeren denar dalo kupiti nekaj, kar bi nam odgovarjalo, vendar pa ima to, da so barke poceni tudi slabo stran, ker je treba obstoječo barko tudi prodati. Skratka, če kdo razmišlja o družinski jadrnici, za razliko od večine podobnih na oglasih, opremljeni za malo daljše poti in bivanja, naj se oglasi. Jaz imam že ogledane oglase za dve potencialni bodoči.

Koliko milj točno smo prepluli to poletje, ne vem na pamet, bi bilo treba izračunati, vsekakor smo se imeli lepo, le v Grčiji je bilo v avgustu preveč gneče, pa še korona je na koncu malo zakomplicirala stvari. 

< Lov na gumon   Nadaljevanje naslednje leto

 

Besedilo in fotografije: Nataša Kolega

Torek 15 Sep 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Marina Lanzarote, 246. dan

Sikaflex zdaj imam in ni več izgovorov za lenobo. Danes je na vrsti eno od palubnih oken sprednje kabine. Heron je bil v čarterju pet let in pol in v tem času je bil seveda deležen precej zlorab neizkušenih ali brezbrižnih navtikov. Že odkar imava barko, tole okno slabo tesni. Ob mirnem dežku je še nekako OK, če pa se čez palubo zlivajo oceanski valovi, pa v kabino kar konkretno zamaka. Okno je namreč zvito.

Takole se to zgodi:
Poleti je na Jadranu vroče, okna so seveda odprta, vesela druščina motorira in prazni palete piva. Potem malo zapiha maestral in druščina razvije jadra. Do tu je še vse v redu. Ko naredijo obrat proti vetru, pa se škotina genove zatakne v okno in ga zelo na grobo zategne. Če je vetra dovolj, pametnejši (okno) odneha. Rezultat je zvito okno. In zvito okno ne tesni. Nekaj sem ga že poskušal ravnati, a ni nič boljše. Več sile pa si ne upam uporabiti, da česa ne zlomim. Okno, ki občasno malo pušča, je še vedno boljše, kot zlomljeno okno.To je kar znan problem. Tovrstnih zvitih oken je precej na tem modelu bark.

Z vso vnemo se lotiva dela. Najprej odvijeva pante in odstraniva del, ki se odpira. Na barki ostane le še okvir. Odvijeva vse vijake. Okvir drži 'samo' še tesnilna masa. Lili od znotraj z olfa nožem reže tesnilno maso za okvirom okna in ji gre kar dobro od rok. Jaz se lotim okvirja od zunaj. Med gelcoatom palube in aluminijastim okvirjem skoraj ni razpoke. Komaj mi uspe na enem mestu zatlačiti vmes lopatico (špohtl). S kladivom ga zabijem do konca, da se nasloni na notranji rob okvirja. Ni enostavno.

Nočem preveč poškodovati gelcoata, pa tudi okvir bi rad ohranil. Nadaljujem malo naprej in mi uspe nekoliko povečati prerezan del. Nadaljujem z vsemi lopaticami in olfa noži, kar jih imam. Poskusiva dvigovanje okvira s pomočjo mizarske spone (cvinge), a ne uspe. Nadaljujem z lopaticami in sčasoma mi uspe v razpoko spraviti izvijač in kasneje še lesene zatiče. Nadaljujem z zatiči po celem obodu. No, po nekaj kapljah znoja in nekaj kletvicah je bil okvir končno zunaj. Uspelo mi je, da nisem preveč poškodoval palube. Tudi okvir je še tak, kot je bil. Hura.

Zdaj pa na čiščenje ostankov tesnilne mase. To seveda ni enostavno, saj strjena tesnilna masa ni topna v nobenem topilu. Edino, kar pomaga, je mehansko drgnjenje. Urica, dve rekreacije in sva gotova. Sedaj pa novo okno iz škatle. Novo okno sva kupila že pred letom in pol, a projekt menjave še ni prišel na vrsto. Okno postaviva na izrez palube in najprej opazim, da se luknje ne ujemajo. In potem šok. Okno ni povsem enakih dimenzij. Kako je to mogoče? Ali je Lewmar spremenil velikost oken v teh 15 letih? Hitro na net in vse preštudirat.

Videti je, da sem naročil napačen model. Ooooo, kreten. Pa saj sem stokrat meril in dvestokrat vse preverjal.

Heron: Tomaž Pelko


Očitno enkrat premalo. V mojih zapiskih in primerjavi cen med spletnimi trgovinami je naveden pravilen model (Lewmar low profile 44), v spletni trgovini pa kaže, da je bil naročen model Lewmar low profile 40. Kako je do tega prišlo, nimam pojma. Bom še raziskal. Očitno sem okno izmeril pravilno, a kliknil narobe in izbral sosednjo vrstico. Ko je roba prišla, sem seveda pogledal, kaj je prišlo. Dobavnica se je ujemala z vsebino škatle, velikost se mi je na pogled zdela prava – saj je razlika med obema le 1 cm na vsaki strani. A takrat sem naročal cel kup robe in mi ni bilo okno nič sumljivo.

Kaj sedaj?

Kakšna sreča, da se nisem odločil za kakšno bolj destruktivno metodo odstranjevanja starega okvira. V ožjem izboru je bila recimo kotna brusilka (fleksarica). Ah, nič. Kar je, je. Za nazaj ne morem ničesar popraviti.
Za danes samo 'na suho' postaviva stari okvir in staro okno nazaj. Jutri je še en dan. Bomo zjutraj bolj pametni. Pa še kak telefon lahko jutri obrnem – mogoče se kje na otoku da zamenjati model 40 za 44. Ni verjetno, možno pa je. Če ne bo šlo, bom pač še enkrat poskusil poravnati staro okno, zamenjal tesnilo (rezervna tesnila imam kupljena na metre, saj jih je treba zamenjati na vseh oknih). Potem bomo pa videli. Morda ne bo več puščalo, morda bo puščalo malo manj, mogoče bo pa še slabše. No, ja v to zadnje ne verjamem prav zares.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 247. dan

Heron: Tomaž Pelko

Saga o palubnem oknu, drugi del. Dopoldan odstranim okno, ki sva ga včeraj le provizorično postavila nazaj in si ga dobro ogledam. Malo je zvito, a ni tako hudo, da se ne bi dalo popraviti, si mislim. Seveda, pred letom in pol sem si mislil, da se ne da popraviti in sem kupil novega. Ampak takrat se je dalo kupiti novega. Zdaj pa se ne da in okno se mi zdi dosti boljše. Mogoče se je pa medtem pozdravilo samo od sebe. 

Seveda je okno polimano z vsem živim, da bi manj puščalo. Gor je srebrni lepilni trak, ki ga je sonce že skoraj do konca požgalo, in aluminijast trak, ki naj bi zdržal UV in korozijo 20 let, pa ga je požrlo v dveh letih. Ves naluknjan in nacefran je. Lotiva se odstranjevanja. Z acetonom ni pametno šariti preblizu leksana, da ga ne stopiš. Alkohol na srečo topi lepilo in ne topi 'stekla'. Ampak odstranjevanje je mukotrpno in dolgotrajno delo. Pomagava si s fenom, ki olajša celo stvar.

Medtem se bližajo črni oblaki in videti je, da bo danes res deževalo. Seveda bo deževalo, saj imava prvič na barki luknjo veliko 50 x 50 cm. Če to ne prikliče dežja, ga nič ne bo. Čez luknjo postavim ostanek izolacijske pene – take trde, debele 10 cm. Saj smo vendar v izolaciji, torej je treba vse dobro izolirati. Ne sprašujte me, zakaj imam slučajno na barki kos izolacije 10 x 60 x 70 cm, ker sicer lahko začnem razlagati, koliko lesa imam na barki, pa še kaj. Zunaj čez luknjo in izolacijo napeljem platno in vse skupaj dobro privežem.

Danes je vreme drugačno. Možno, da bo res deževalo. Najprej sem enkrat čez dan opazil, da ne piha. Tukaj skoraj vedno piha in se na to navadiš. Ko vetra ni, je prav nenavadna tišina. Kar nekako grozeče tiho je vse skupaj in črni oblaki, ki se zbirajo na severu, so vedno večji. In potem se ulije. Ampak zares. Tako ni deževalo že pol leta, za prej pa ne vem. Verjetno bi nama Lanzarote lahko plačal, da sva odstranila okno in s tem povzročila resen dež. Narava na otoku nama bo hvaležna.

Heron: Tomaž Pelko

Hitro sem tekel po fotoaparat in slikal to čudo. Ko sem aparat nesel dol, je dež že nehal, a deževalo je dovolj, da je precej peska spralo s sredine palube do roba barke. Ni ga sicer odplaknilo, vendarle smo na Lanzaroteju, ki ima v aprilu v povprečju 8 mm dežja, ne pa v Bohinju. No, moja platnena streha je dež držala bolje, kot ga je prej zvito okno. Lili je celo pripomnila, da se po nepotrebnem trudiva z oknom, ker je šotorka očitno boljša. Večino dneva sva čistila ostanke lepilnih trakov z zgornje strani okna in sikaflexa s spodnje strani okenskega okvirja.

Uspelo nama je tudi razstaviti zgornji pokrov, ki je sestavljen iz dveh polovic, veznih elementov, gume in stekla. Tesnilna guma ni v najboljšem stanju, ni čudno, da je puščalo. Vezni elementi znotraj okvirja so zviti in ni bilo enostavno spraviti zadeve narazen. V igri so bila velika orodja od kladiva, sekire, primeža in največjih izvijačev. Okvir je zadevo prenesel brez večje škode. Kako se bova šele zabavala jutri, ko bova sestavljala zadevo z novo tesnilno gumo! Ampak, lepo počasi. Saj čas imava. Jutri nikamor ne odplujeva in naslednje dni tudi ne. Vsaj za nekaj je tale karantena dobra. Človek ima čas, da naredi na barki nekaj projektov, za katere prej nikoli ni bilo časa.

Joj, skoraj bi pozabil. Mačje novice:
Za danes je bil napovedan lov na mačke s strani društva za zaščito živali, zato jim nismo dajali hrane, da bi jih oni lažje ujeli. Mamo sem danes popoldan videl. Ima na novo pobrit del desne tačke. Mladičev ni bilo nikjer. Zdi se, da je društvu uspelo. Zvečer pa mi Lili pove celotno zgodbo, ki jo je slišala od Italijana, ki občasno prespi v avtodomu na parkirišču: Ujeli so le enega mladička in mamo. Preostali trije so se skrili.

Mladiček je ostal v zavetišču in mu bodo iskali dom. Mama je bila sterilizirana endoskopsko in so jo torej lahko takoj vrnili k drugim mladičem na prostost. Očitno je cela zadeva ni preveč prestrašila, saj se je že meni brez problema pustila počohat, Liliki je pa kasneje precej razlagala in se pustila božati. Mama in preostali trije mladički so veselo jedli kekse, ki jim jih je nesla Lili. Baje bodo iz društva jutri poskusili ujeti še preostale mladiče.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 248. dan

Heron: Tomaž Pelko

Zjutraj se je sosedova punčka odpravila v šolo. Lepo se je oblekla in počesala, na rame si je dala nahrbtnik in je splezala z barke. Midva pijeva kavico in se čudiva, saj je danes vendar sobota, tako ali tako imajo šolanje od doma in nisem slišal, da bi se tule šole odprle. Sploh pa verjetno nimajo francoskih šol. Ne vem, ali sploh že hodi v šolo. Po mojem ima pet do šest let. Punca zakoraka po fingerju na pomol, potem pa na sosednji finger, pa še sosednji in tako veselo obhodi vse fingerje na našem pomolu. Gre še čisto do začetka in čisto do konca pomola in potem se vrne na barko. Zleze na palubo, zvezek in barvice strese iz nahrbtnika in začne risati. 

Kako lepo se igra šolo. Otrokom res ni treba veliko igrač, da se igrajo. Po moje več, kot imajo igrač, manj imajo domišljije. In tile na barkah pač nimajo veliko igrač.

Nebo se spet stemni. Za danes je napovedan še večji dež kot za včeraj. Grem na WC in ko se vračam, že dežuje. In to resno dežuje. Celo luže se delajo na cesti. Tisto včeraj se mi je zdel resen dež za Lanzarote, tole danes je resen dež na splošno. 

Najino provizorično okno drži vodo brez problema. Ampak v barko nama teče na sto drugih koncih:
1) Pred časom sva impregnirala sprayhood. Očitno ne dovolj. Kaplja skozenj. Blago je staro deset let, od tega dve leti na žgočem karibskem soncu. Ga bom poskusil še enkrat impregnirati, sicer bo potrebna zamenjava. Ah, ti neprestani stroški z barko.
2) Pred časom je puščalo pri panoramskem steklu in sva na novo zatesnila fuge. A očitno zadeva ne deluje. Termični raztezki so preveliki in kadar je hladno (danes je padal hladen dež) se šipa tako skrči, da fuga ne tesni več. Kako bomo to rešili, mi še ni jasno.
3) Desno okno v salonu. To vedno malo pušča in danes je seveda tudi. Je na seznamu za zamenjavo tesnil.
4) Pod prednjo posteljo v prvi kabini. Od kod pride voda, mi ni uspelo ugotoviti. Ni je veliko (za eno žlico v celem dnevu), ampak me jezi. Nimam kaj narediti, ker nisem odkril izvora. Cela stena je namreč prekrita z leseno oblogo, ki pa se je ne da odstraniti brez lomljenja, ker je delno prilepljena. Bomo pač pustili tako, kot je. Me pa jezi.
5) Nekaj kapljic je prilezlo še iz dveh stranskih oken, ampak to je verjetno zaradi prahu. Če se okno odpira, pridejo prah in kristali soli med okensko 'steklo' in tesnilo. Zadeva potem ne tesni 100 %. Ukrep za bližnjo prihodnost: očistiti okna in tesnila, namazati vsa tesnila in po potrebi zamenjati tesnila, ki so poškodovana.
Voda v marini je zaradi dežja postala rjava – barva bele kave. Po vodi plava tudi precej nesnage – v glavnem malih koščkov rastlinja in nekaj plavajočih vulkanskih kamenčkov. Ti so taki kot siporex, le da so črni in trši.

Tale dež skupaj z včerajšnjim bo verjetno kmetom zelo dobrodošel in bodo prihranili pri namakanju. Dobra stran tistih plavajočih vulkanskih kamenčkov je, da vpijejo zelo veliko vode in jo potem počasi oddajajo rastlinam (kot Perlit kroglice). Večina polj na Lanzaroteju je prekrita z njimi. Preprečujejo izsuševanje zemlje, ker delajo senco, če pa slučajno dežuje, vpijejo veliko dežja in prihranijo pri stroških zalivanja. 

Še mačje novice: enega mladiča so očitno odpeljali v zavetišče, saj so le še trije. Danes muca ni bila prav dobre volje. Verjetno si je opomogla od operacije in se ne strinja z ugrabitvijo njenega otroka. Danes so zvečer spet nekaj lovili mladiče, a ne vem, če so katerega ujeli.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 249. dan

Heron: Tomaž Pelko

Vreme je spet normalno za Lanzarote. O dežju ni ne duha ne sluha, veter kar precej piha s severa in znova poslušamo žvižganje vetra med jambori in štraji. Včeraj je padlo v treh nalivih kar 13,7 + 7 + 3,5 l = 24,2 l dežja na m2, kar je trikrat toliko, kot ga po navadi pade v celem mesecu aprilu. V Arrecifu so bile poplave. Tega v živo nisem videl, saj včeraj nisem bil v trgovini, zato prilagam nekaj ukradenih slik z neta z Lanzarote news. Videli smo le, da se je barva vode v marini spremenila v barvo bele kave.

Je pa danes dovolj toplo, da se je sladoled po večerji prav prilegel. Za večerjo so bili burgerji in pečeni melancani z olivnim oljem in česnom. Vrhunsko. To, da bi imel na barki sladoled, je bila že ves čas moja želja, a nikoli nismo imeli hladilnika, ki bi to omogočal. Sedaj pa ga imamo. Pred nekaj dnevi, ko sem bil v trgovini, sem prinesel še eno škatlo čokoladnih mini lučk.

Sladoled se lepo drži, je pa nekaj mehkejši, kot iz domače skrinje. Najin zamrzovalnik drživa nekako med -5 in -10. Sicer bi ga lahko ohladil na -18, a potem začne zmrzovati tudi v hladilniku. Če bom kdaj hotel imeti tako nizko temperaturo, bom moral med zamrzovalnik in hladilnik namestiti dodatno izolacijo. Vsi hladilni elementi so v zamrzovalniku, levo od predelne stene. Hladilnik se hladi le posredno preko te predelne stene in v hladilniku je po navadi temperatura +3 stopinje, če je v skrinji -5. Danes sva spet malo čistila okvir okna, ki ga morava popraviti. To je počasen postopek. Odstranjevanje zelo poškodovanega in zaradi sonca krhkega aluminijastega traku je možno delno s pinceto, a se precej trga, delno pa z odrivanjem s kosom mehkega lesa. Ostanke lepila se potem odstrani kemično.

< Arrecife – Marina Lanzarote 9. del   Arrecife. Marina Lanzarote, 11. del >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 15 Sep 2020