Zadnje iz eTrgovine

24.99€

Jadranje za telebane je priročnik za jadralce začetnike in vse tiste, ki tega ne počno prav pogosto. V jasnem, jedrnatem, duhovitem in mestoma zbadljivem tonu so na humoren način predstavljene osnovne stvari o tem, kako se pripraviti na jadranje, kako na barki preživeti in se ob tem še dobro imeti.

Pisec se ne spušča v globinske opise in pojasnila, in vendar razkrije tudi nekaj trikov plovbe pod jadri za vse tiste, ki se niso rodili po jamborom ali vsaj kje v bližini.

Avtor besedila in večine fotografij, mag. Andrej Poglajen, se je pisanja lotil na osnovi dolgoletnih pohajkovanj po različnih morjih in piše zgolj na podlagi lastnih doživetij in izkušenj. Besedilo je v resnici nastajalo zelo dolgo, saj je priročnik nekakšen patchwork napotkov, ki jih je skozi leta pripravljal za prijatelje, za sopotnike na svojih potepanjih po morjih.

Iz uvoda:
Brez dvoma je bilo o jadralcih, jadrnicah in jadranju prelitega že celo morje črnila, posnetih nešteto najlepših fotografij, najboljših filmov in naslikanih na tisoče najboljših ilustracij in risb, pa vendar zelo težko najdeš priročnik ali vodnik, ki bi se povsem zemeljsko ukvarjal z najbolj navadnimi – zemeljskimi – stvarmi na barki. Na primer, kako se uporablja stranišče na barki, kaj je navidezni veter, kako prevzeti najeto barko, kako se zategne sidro, kako se kakšnemu »štriku« reče in čemu služi, zakaj štedilnik ne dela, kako nakupiti dovolj primerne hrane in pijače za avanturo, ali se akumulator polni …

Takim in podobnim temam, ki jih seveda nikdar ne zmanjka in se jim nedeljski kapitan ne more ogniti, se izogne večina piscev priročnikov in vodnikov. Ne vem, ali to storijo iz vzvišenosti ali enostavno pozabijo. Pa saj ni važno, ostaja zgolj dejstvo, da določenih stvari v omenjeni literaturi enostavno ne boš našel! No, in prav tem pozabljenim, nevrednim in nepomembnim rečem je namenjena pričujoča pisarija! Besedilo je namenjeno tistim, ki na jadrnico stopajo prvič, in tistim, ki to ne počno preveč pogosto in tako vmes vse ali skoraj vse pozabijo.

O knjigi:

  • Št. strani: 123
  • Vezava:
  • Format: 235 x 165 mm
  • Založba: Didakta
Andrej Poglajen: Jadranje za telebane

Zadnji video

Highfield CL 420

Highfield Ocean Master 420 se lahko pohvali z izjemno inteligentnim oblikovanjem, zaradi česar je lahko družinski gumenjak s trdim dnom, luksuzen pomožni čoln oziroma podporno plovilo.

Ne glede na to, za katero različico se odločite, gumenjak je izdelan izjemno kakovostno in bo služil leta in leta. Pred drugimi gumenjaki s trdim dnom (RIB) se lahko pohvali s posebnostjo, da je dno plovila izdelano iz aluminija. Plovilu to daje izjemno robustnost in majhno težo. Plovilo je lažje, pluje hitreje in potroši manj goriva.

Pri oblikovanju plovila so imeli v mislih tudi plovbo v zahtevnih vremenskih razmerah. Naklon dna znaša kar 20 stopinj, kar zagotavlja izjemno mirno plovbo po razburkanem morju. Rezervoarji za gorivo so vgrajeni v trup plovila pod krovom, ki je v celoti prevlečen s protizdrsnim materialom.

Trup iz aluminija

Highfield CL 420

Tudi CL420 ima trup izdelan iz aluminija. Skrbi, da bo prišlo do krušenja gel-coata, so odveč. Z njim lahko pristanete tudi na peščeno obalo ali pa ga brez skrbi zapeljete na prikolico. Vaše plovilo bo tudi po desetih letih v vodi tehtalo enako kot takrat, ko ste ga odpeljali iz salona. Trup gumenjaka je izdelan iz 4 mm debelega prašno barvanega aluminija. Tubusi so izdelani iz vrhunskega ORCA Hypalona, na željo kupca pa jih izdelajo tudi iz visokokakovostnega Valmex PVC-ja z varjenimi šivi.

Veliko opreme že v standardni izvedbi

CL 420 ima samodejne ventile za odvajanje vode s krova plovila. V premcu je poseben predal, ki omogoča shranjevanje dodatnega rezervoarja za gorivo s prostornino 24 l. Predal je pokrit z blazini, na katero se med plovbo lahko namesti ena oseba. Za sestopanje in vstopanje na plovilo je na premcu kompaktna stopnica izdelana iz stekloplastike. V kompletu opreme boste prejeli tudi posebne pasove za pritrditev rezervoarja, torbo za shranjevanje pod krmarskim sedežem in posebno suho torbo Highfield, v katero boste lahko shranili vso svojo opremo, ki mora ostati suha.

Tehnični podatki

  • Dolžina plovila: 4,20 m
  • Širina: 2,10 m
  • Notranja dolžina: 3,17 m
  • Notranja širina: 1,05 m
  • Premer tubusov: 47 cm
  • Število komor: 4
  • Teža plovila: 262 kg
  • Priporočena moč motorja: 40 KM
  • Največja moč motorja: 60 KM
  • Dolžina noge: L
  • Rezervoar za gorivo: 40 l
  • Št. oseb (max): 8

Ponedeljek 19 Okt 2020

Italijanski oblikovalec Pierpaolo Lazzarini je pripravil izjemen koncept motorne jahte z imenom Avanguardia, ki je podobna labodu.

137 m dolga jahta je verjetno eden izmed najbolj visokopoteznih konceptov letošnjega leta. Za oblikovanje in razvoj ideje je oblikovalec potreboval kar pet let. Ob predstavitvi projekta je Lazzarini dejal: »Motivacijo za oblikovanje sem vzel iz narave. Iz nje dobimo ideje za bistvene oblike. Novo kreacijo smo posvetili labodom, njihovi eleganci med gibanjem, hranjenjem in vsem, kar počnejo.«

Avanguardia je za zdaj šele koncept. Lazzarini išče ladjedelnico, ki bi bila sposobna njegovega laboda oživiti.

Ponedeljek 19 Okt 2020

Jadralci so pripluli na otok Susak in se zasidrali med zalivoma Bok in Porat na severni strani otoka. Zapustili so jadrnico in se verjetno odpravili na raziskovanje otoka ali v bližnjo gostilno.

Plovilo očitno ni bilo dobro zasidrano, zato so ga burja in valovi počasi porinili na bližnjo obalo. K sreči plovilo ni utrpelo večjih poškodb in jim ga je uspelo s pomočjo motornega čolna in nekaj prostovoljcev sploviti.

Problem sidranja na otoku Susak

V zalivu Bok, na skrajno severovzhodni strani otoka je koncesijsko sidrišče. Sidranje od sidrišča do obale in 150 m proti odprtemu morju je prepovedano. V bližini rta med zalivoma Bok in Portal (luka Susak) je dno skalnato in prekrito s tanko plastjo mivke. Če sidrate preblizu obale, je plast mivke pretanka in sidro drsi po skali.

Nasveti za varno sidranje: Sidranje

Vreme

Zaliv je odprt proti burji in tramontani. V primeru nevihte tramontana povzroči nekaj metrov visoke valove. Tudi če je sidro dobro prijelo ali pa sidrate na plovki v koncesijskem sidrišču, v času nevihte sidranje ni varno. Predčasno zapustite sidrišče in si poiščite varen privez.

Morsko dno si lahko ogledate v videoposnetkih zaliva posnetih iz zraka.

Sidrišče Bok

Luka Susak

 

Foto: posnetek zaslona Youtube

Ponedeljek 19 Okt 2020

Ugljan, Kukljuca, Kali, Preko, Olive Island, Sutomiščica

Otok Ugljan je prvi otok Zadrskega arhipelaga. Od celine je oddaljen vsega 2 nmi in ima dobro povezavo s kopnim. Most ga povezuje še z otokom Pašman na jugu, zaradi česar otoka skupaj delujeta kot en otok.

Zgodovina

Otok je naseljen vse od mlajše kamene dobe. Na njem so našli številne predmete, katerih starost je več kot 3000 let. V doslej neraziskani jami Karinja in pečini na Furču pričakujejo, da bodo našli ostanke, ki so še starejši. V starih zapisih se otok pojavi pod imenom Lissa, kot otok, ki je nasproti Zadra. Prvi po imenu poznani prebivalci otoka so bili Liburni, ilirsko pleme. V 4. stoletju pred novim štetjem so zgradili vas na hribu Čelinjak. Nekaj starih liburnijskih hiš se je ohranilo do danes. Drugo naselje so zgradili na hribu Kunaj. Prebivalci so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.

Že v 1. stoletju novega štetja so otok osvojili Rimljani. Po imenu osvajalca Gellia je otok dobil ime Gellianum Posum. Spadal je pod Zadar. Celotno površino otoka so razkosali v kvadrate, ki so merili 714 x 714 m in jih dali v uporabo domačinom, ali pa so jim jih prodali. Dotedanji domačini ilirskega plemena so se pomaknili na obrobje mesta in se še naprej ukvarjali z živinorejo in ribolovom, nekateri pa so se odločili za delo pri novih rimskih priseljencih kot pomožna delovna sila. Rimljani so začeli na otoku graditi vile. Še danes najdemo njihove ostanke. V kraju Muline na severu otoka se je poleg vile Stivona ohranil tudi mlin za mletje oliv.

V zgodnjem srednjem veku so otok začnejo poseljevati Slovani oz. Hrvati. Zemljišča otoka so pripadala mestu Zadru. V 16. in 17. stoletju so jih dodelijo najbolj znanim zadrskim plemiškim družinam, ki so na otoku zgradile svoje dvorce, ki so služili kot stanovanjska in gospodarska poslopja. Konec 19. stoletja so se številni domačini odločili za odhod z otoka. Postali so pomorci ali pa so se odpravili preko oceana. V začetku 20. stoletja so domačini postali lastniki zemlje, ki so jo do tedaj obdelovali za veleposestnika Medovića. To jim je omogočilo, da so si prislužili dovolj denarja, s katerim so si lahko zgradili moderni hiše, katerih večina stoji še danes in v njej še vedno prebivajo domačini.

Navtika na otoku

Ugljan, Kukljuca, Kali, Preko, Olive Island, Sutomiščica

Otok je večinoma poseljen na vzhodni strani, kjer so luke. Na zahodni strani so le majhni zaselki, običajno v lepih zalivih otoka. Plovbo okrog otoka lahko začnemo na jugozahodu v kraju Kukljica. Kukljica je majhna luka, ki ima 50 priveznih mest za plovila v tranzitu. Je majhen kraj z bogato turistično ponudbo, številnimi restavracijami in bari. Luka je izjemno priljubljena med jadralci, ki se skozi prehod Ždrelac vračajo proti marinam Dalmacija Sukošan ali Zadar po tedenskih počitnicah na Kornatih. Luka je zato ob petkih običajno hitro zasedena. Zaplujemo iz luke v Zadrski kanal in nato obrnemo proti severu. Prva luka, ki jo bomo srečali, je ribiška luka Batalaža. Plovilo lahko privežemo bočno na pomol. Večina privezov je namenjenih ribiškim ladjam. Luka je na južni strani kraja Kali, ki je znan po olivnem olju in več oljarnah. Na severni strani kraja je še luka Kali. Tudi v njej so le komunalni privezi in nekaj prostora za privez plovil. Pristati je skoraj nemogoče. Le miljo severneje pa je luka in marina Preko. V luki se lahko oskrbite z gorivom, plovilo pa varno privežete v marini Preko. V okolici marine so restavracije, bari in trgovine, v katerih lahko oskrbite plovilo. Če bi raje prenočevali v bolj mirnem okolju, potem zaplujte še dobro milje naprej, do zaliva Sutomiščica v katerem je lepa zasebna marina Olive Island. Marina je dobro zaščitena. Kljub temu da je večina privezov zasedena, pa lahko tudi med sezono dobite privez. Predlagamo, da si ga rezervirate, kar preko online rezervacije na naši spletni strani.

Ugljan, Kukljuca, Kali, Preko, Olive Island, Sutomiščica

Ugljan, ki je približno 3,5 nmi severneje, je majhna komunalna luka. S plovilom lahko pristanemo le bočno na notranjo stran valobrana, kjer je dovolj prostora za dve do tri plovila. Notranji del luke je izjemno plitek in rezerviran za plovila domačinov. V luki je gostilna, ki ima za svoje goste tudi priveze. A žal je možno pristati zgolj z manjšimi plovili z ugrezom do 1 m.

Luka Ugljan je najbolj severna luka na vzhodni obali otoka. Iz luke plovbo nadaljujemo proti severovzhodu, do rta Sveti Peter, ga obplujemo in se obrnemo proti jugozahodu. Zaplujemo skozi kanal med otokoma Uglan in Rivanj. Že po dobri milji plovbe priplujemo do luke Muline, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Če čez dan piha maestral, ne skrbite. Proti večeru bo padel in prenočevaje v luki bo mirno. Če pa je napovedana nevihta, luka ni primerna za privez, odpravite se raje v zaliv Južna Luka, kjer boste lahko sidrali v zaščiti pred tramontano. V zalivu je peščeno dno in sidro drži dobro. Južna Luka je eden izmed številnih privlačnih zalivov na zahodni strani otoka, kjer ni nobene večje luke. Za ljubitelje prenočevanja na sidru je vzhodni del otoka idealen. Majhna luka Pavlešina je v celoti namenjena komunalnemu privezu. Pristati je možno le z manjšimi plovili na glavi valobrani. V luki je drča za splovitev manjših plovil. Dobri 2 nmi južneje sta zaliva Kobiljak in Prtljug. Imata peščeno dno, sta odlična za dnevno kopanje in primerna tudi za prenočevanje. Prtljug je nekoliko večji in dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.

Ugljan, Kukljuca, Kali, Preko, Olive Island, Sutomiščica

Ko nadaljujemo plovbo proti jugu otoka, do rta Japlenički ni primernih priveznih mest. Na skrajnem jugu pa spet najdemo zalive primerne za sidranje. Luka Lamjana Vela, na jugozahodu, je globok zaliv, v katerem je ladjedelnica in več industrijskih obratov. Zaliv je sicer primeren tudi za sidranje, a industrijska okolica ni privlačna. Poleg njega je zaliv Lamjana mala, ki je večji od zaliva Lamjana Vela. V jugozahodnem delu so ribogojnice, kjer se lahko ustavite in kupite sveže ribe za večerjo. Iz morja naravnost na krožnik. Sidrati je možno v celotnem zalivu. Najbolj primeren je severni del, kjer so globine med 2 in 10 m. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi, razen pred južnimi vetrovi. Če pride do spremembe vremena in zapiha jugo, se lahko zasidrate na južni strani zaliva Velika Sabusa v delu imenovanem Kunčabok. Če je napovedano dolgotrajnejše obdobje slabega vremena, zaplujte skozi prehod Ždrelac Mali in se zasidrajte med otokoma Ugljan in Pašman. Vendar previdno. Most, ki povezuje otoka, ima višino zgolj 16,5 m. Če ste na jadrnici, dvakrat preverite višino vašega jambora. V zalivu med otokoma lahko sidrate na severni strani prehoda v delu Ždrelac Mali, ki nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, ali v južnem delu Ždrelac, ki nudi zaščito pred južnimi vetrovi.

V prehodu Ždrelac Mali je čez dan veliko pomorskega prometa. Vsa plovila, ki iz Zadra plujejo proti Kornatom, plujejo skozenj. Ponoči je bistveno bolj mirno, a ne bodite presenečeni, če vas bodo na sidru ponoči presenetili valovi plovil.

S tem smo sklenili celoten krog okrog otoka Ugljan. Ugljan ni navtično oblegan otok. Zato boste vedno našli miren kotiček, luko ali marino za privez plovila.

Videoposnetki otoka Ugljan posneti iz zraka

Nedelja 18 Okt 2020

Včeraj je na območju Jadrana pihal zelo močan jugo. V južnem delu je presegel hitrosti 50 vozlov.

Včeraj je močan jugo povzročil številne preglavice v pomorskem prometu. Močan jugo, ki je dosegal hitrosti več kot 50 vozlov, je povzročal večmetrske valove in varna plovba ni bila več mogoča. Stanje morja je bilo 5 (Kaj pomeni stanje morja 5 na tej povezavi). Za večino Jadrana je bil izdan oranžni alarm. Ponekod so se pojavljale tudi nevihte.

Trajekt Bartol Kasič, ki pluje iz Splita v Velo Luko na otoku Korčula, se je uspešno prebil do Vele Luke. Zaradi prevelike nevarnosti pa se je kapitan trajekta odločil, da ne izpluje in se ne vrne v Split.

Zaradi slabih vremenskih razmer so odpovedali naslednje redne linije:

Trajektne linije:

  • Prapratno-Sobra,
  • Vela Luka-Split,
  • Split-Vela Luka-Ubli

Katamaranske linije:

  • Mali Lošinj-Cres-Rijeka
  • Korčula-Hvar-Split
  • Ubli-Vela Luka-Hvar-Split
  • Vis-Split
  • Split – Bol – Jelsa
  • Dubrovnik-Šipan-Sobra

Ladijske linije:

  • Dubrovnik-Koločep-Lopud-Suđurađ

Posnetek trajekta Bartol Kašić med plovbe pred mestom Hvar je posnel Andrej Pavičič:

Petek 16 Okt 2020

Na otoku Ilovik so odkrili ostanke ladje, ki naj bi plula po Sredozemlju že v drugem stoletju pred novim štetjem. Raziskave in aktivnosti za zaščito ostankov že potekajo.

Ostanke antične ladje, ki je po mnenju strokovnjakov stara okrog dva tisoč let, so našli na južni strani otoka Ilovik v zalivu Paržine. Kljub dvema tisočletjema pod morsko gladino je ladja izjemno dobro ohranjena. Najdba takšne ladje v tako dobrem stanju je izjemno redka. Na hrvaškem delu Jadrana so našli že več ladij, ki datirajo iz istega obdobja, a nobena ni tako dobro ohranjena. Razlog za tako dobro stanje ladje je zaliv, v katerem se je ladja potopila. Leži namreč v globokem pesku zaliva, ki je teh 2000 let deloval kot izjemno dobro konzervacijsko sredstvo.

Da gre za tako staro ladjo, je potrdila tudi ekipa vodilnih svetovnih raziskovalcev francoskega nacionalnega inštituta za raziskavo antičnih ladijskih konstrukcij. Trup je izdelan z metodo spajanja lesenih delov z utori in jezički, rebra pa so učvrščena z lesenimi klini. Gre za edinstveno najdbo na Jadranu, tako po načinu gradnje kot po velikosti. Govora je namreč o plovilu večjih dimenzij.

Zaliv Paržine na južni strani otoka Ilovik (video iz zraka)

Vir: magazin.hrt.hr; Foto: magazin.hrt.hr, arhiv eNavtika

 

Četrtek 15 Okt 2020

Krompirjeve počitnice so pred vrati, trenutna situacija kaže, da bomo lahko jadrali v tednu med 24.10. in 31.10., predvsem družine, saj imajo otroci proste dneve. Ali pa se bodo za navtični dopust odločili tisti, ki so v jesenskih mesecih ˝skozi padli˝ zaradi najrazličnejših omejitev. Trenutno lahko najamete plovilo v Istri, Kvarnerju in Zadarsko-šibeniški regiji, kjer je oranžna cona in se lahko v Slovenijo vrnete brez karantene in/ali testiranja na covid-19.

Ker je pregovorno Biograd na moru središče in ena izmed najljubših izhodiščnih točk, smo vam tokrat pripravili navtično ruto, katero izkušeni slovenski navtiki prav gotovo poznajo, vendar smo gledali, da je v območjih, kjer se torej Slovenci trenutno lahko gibljemo.  In naj bo ta teden relaksacija in pobeg iz vsakodnevne gneče in poročil o okužbah in ukrepih, naj bo varen odklop, saj navtiki vemo, da je lahko na barki najboljša izolacija in bistveno manjša možnost okužb, kakor v nekih hotelih, apartmajih in podobnem, ki bodo v času počitnic tudi
vabili.
V ruti smo planirali, da jadrnico prevzamete v Biogradu (čeprav so možnosti tudi v Zadru, Sukušanu, Šibeniku.). Trenutno last minute ponudbo lahko pregledate na tej povezavi. Mimogrede, v Biogradu bo ravno tisti čas potekal Biograd Boat Show, ki bo prava paša za  oči, predvsem za vse navtike. Zato bo tudi režim izplutja iz te marine malo drugačni, vendar vseeno omogočen za čarterske barke. Prvi dan planirate proti jugu, mimo južnega dela Pašmana in proti marini Veli Iž, ali kakšni alternativi v zalivu na Ižu že prej, odvisno od vremena. Drugi dan se podate na plovbo na severni del Dugega otoka, prespite v marini Veli rat, ali na bojah pred marino.

Naslednji dan vas čaka najdaljša ruta in sicer po severni strani Dugega otoka in nadalje po zahodni, odprti strani otoka, če vreme dopušča se ustavite (morda celo za kopanje za najpogumnejše) v enem izmed najlepših zalivov, v Sakarunu. Nadaljujete s plovbo ob Dugem otoku in planirate prenočitev V Telaščici na sidru ali na boji. Četrti dan je pred vami krajša ruta do Kornatov in sicer nekje do sredine, zaliv Vrulje, kjer imate na razpolago številne boje, seveda pa so vse opcije prenočevanja odprte tudi za kakšen zaliv, kjer sedaj prav gotovo ne bo gneče. Peti dan bi še kar ostali v Kornatih in bi zopet imeli pred seboj krajšo plovbo do juga Kornatov, do zaliva Opat, kjer pa lahko dan zaključite z dobro večerjo v tamkajšnji konobi. Zadnji dan plovbe še lahko izkoristite za jadranje nazaj do izhodišča, do marine v Biogradu.

Celotno ruto z opisi krajev si lahko ogledate tudi na tej povezavi.

Izhodišče: Biograd na moru

  1. Dan - Veli Iž
  2. Dan - Veli Rat
  3. Dan – Telašćica
  4. Dan - Vrulje, Kornati
  5. Dan - Opat, Kornati
  6. Dan - Biograd na moru
Sreda 14 Okt 2020

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 262. dan

Danes sem vstal malo prej kot po navadi, da pomolim glavo v 'svobodo', ki so mi jo milostno podelili med 6:00 in 10:00 zjutraj. Nisem šel daleč, le proti pomolom, kjer pristajajo kruzerice. Od tam se namreč vidi morje.
Prav smešno je, da živim na jadrnici, na vodi, a ne vidim odprtega morja. Vidim le tale zatok, v katerem je marina.
Na zahodu je otok, na vzhodu pa je sicer morje, a se ga ne vidi, ker je vmes zid, ki se vzpenja kakih 6 m nad cesto oziroma skoraj 10 m nad morjem in brani cesto in marino pred visokimi morskimi valovi. Le čisto na koncu, pri kruzerkah ni zidu. Žal so prej vrata, ki so bila zaklenjena.

Čez dan je Lili oprala nekaj perila, jaz pa sem malo pospravljal po barki. Preizkusil sem razsoljevalnik in deluje solidno. Sicer nima take urne proizvodnje vode, kot naj bi jo imel po podatkih proizvajalca, a voda je hladna. Najin watermaker je odvisen od temperature vode. Višja, kot je temperatura, manjša je površinska napetost (morda se spremeni viskoznost) vode in večja je proizvodnja. Zvečer sva šla z Lili skupaj na sprehod. To je prvič po več kot 40 dneh, da smeva oba skupaj z barke in to kar tako, brez 'nujne nabave hrane'. 

Nemec nekaj bark naprej po pomolu je šel ven prezgodaj in potem se je čudil, da ga je ustavila policija. Danes je vendar prvi dan možnega izhoda in jasno je, da bodo poskušali držati red. Če danes dopustijo anarhijo, Špancev ne spravijo več nazaj v okvire. Nekaj pred osmo zvečer je policija vozila povsod naokrog, celo sirene so prižigali, da bi poudarili svojo prisotnost. Zunaj je bilo kar nekaj ljudi. Ogromno je bilo kolesarjev in tekačev, dosti tudi sprehajalcev. Eni z maskami, drugi brez. Maske so uradno priporočene, niso pa obvezne. Midva nisva imela maske, sva se pa držala stran od drugih ljudi, kolikor je bilo možno. 

Policije v avtomobilih je bilo veliko. Vsakih nekaj minut je mimo pripeljal kak policijski avto. Tule imajo tri policije (in pomorske sploh ne štejem zraven): Zvezno špansko policijo, regionalno kanarsko policijo in neko lokalno, ki je morda mestno redarstvo. In ker je Arreciffe majhno mesto, je povsem možno, da je bila v mestu le po ena patrulja od vsake policije, a so prišli mimo vsakih nekaj minut. Za 50 odstotkov sva prekoračila dovoljeno razdaljo, več se nama ni dalo. Saj je jutri še en dan.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 263. dan

Začetniško navdušenje me je očitno minilo že po enem dnevu. Danes je drugi dan, ko se smemo sprehoditi po okolici, pa sploh nisem šel z barke. To me spominja na tisti vic, ko se eden pritožuje, da so fitnesi že cel mesec zaprti, in da komaj čaka, da se odprejo, saj ni bil v fitnesu že štiri leta.

Danes sem preizkusil eno rešitev, za katero nisem bil prepričan, ali bo uspela ali ne. Ni uspela. Za toplo vodo imamo na barki 40 l bojler. Ta se greje preko spirale z odpadno toploto motorja (kadar motoriramo) ali z električnim grelcem, kadar smo priključeni v marini na elektriko. Sedaj imava odlične sončne celice, ki so dimenzionirane za pasaže in delno oblačno vreme, in močne akumulatorje. Ker je hladilnik zdaj tako učinkovit, nama energije ostaja na pretek.

Heron: Tomaž Pelko

Pa sem razmišljal ...
Imava 1000 W inverter. Ta pretvarja 12 V enosmerne napetosti iz akumulatorjev v 220 V izmenične napetosti. Zdrži tudi kratke obremenitve večjih moči. Nekaj sekund do 1500 W se mi zdi. Grelec v bojlerju je 1200 W (220 V). In sem poskusil, če lahko grelec dela iz inverterja. Inverter ima vse mogoče zaščite pred kratkim stikom ali pregretjem. Stvar nekaj sekund dela, potem se vklopi ventilator v inverterju, dela še nekaj 10 sekund, potem ga termično varovalo vrže ven. Tudi tok, ki gre iz akumulatorjev, je hud: Čez 100 A, ker je še nekaj izgub. Polovico od tega sicer direktno nadomeščajo celice, a 50 A črpamo iz zaloge akumulatorjev. In razmišljam dalje: grelec je navaden upor. Samo žica, ki se segreva zaradi toka, ki teče skozenj. Če dam v tokokrog diodo, bom pri izmenični napetosti porezal polovico sinusne krivulje. Grelec bo potem imel samo še 600 W moči. V ta namen sem včeraj tako besno pospravljal barko, ker sem vedel, da se mi nekje še valja kakšna močnostna dioda. In sem jo našel. Zato danes stvar preizkusim.Ko zadevo sestavim (ni treba poudariti, da je vse skupaj pod posteljo, in da je treba razdreti pol barke) in priključim, začne grelec greti.

Sončne celice zagotavljajo skoraj dovolj energije, nekaj malega dodajo akumulatorji. Dioda zdrži (na strani 200 V je seveda tok precej manjši, kot na strani 12 V). Na prvi pogled je videti, kot da bo delovalo. A inverter ima čuden zvok – nekaj brni in to ni običajni 50 Hz zvok. Ta je nekako bolj čuden. Hladilni ventilator inverterja se ne zažene, torej se inverter še ne greje tako močno. Vendar ga avtomatika izklopi. Potem ga spet vklopi, a ga hitro spet izklopi. Eksperiment prekinem, dokler še imam delujoč inverter.
Hja, to je tisto, česar nisem znal teoretično ugotoviti. Lahko bi delalo, lahko pa, da ne bi. Res je povprečna izhodna moč bila le 600 W, gre za navadno rezistivno breme brez špic, a je bilo v resnici 0 W v enem delu sinusne krivulje in 1200 W v drugem delu krivulje. Skratka 50-krat na sekundo je bila moč 0, 1200, 0, 1200, 0, 1200 ... in tega inverter očitno ne mara. Škoda. Če bi to delovalo, bi lahko enostavno rešila ogrevanje vode na sidrišču, kadar je sonca v izobilju.

Zdaj imam več možnih rešitev:
1. Zamenjam 1200 W grelec s 600 W (tak obstaja, a morda ne na Kanarskih otokih) in grejem vodo preko inverterja.
2. Zamenjam grelec z 12 V grelcem. S tem bo manj izgub, a ne vem, ali obstaja s takimi navoji. Moram še raziskati.
3) Kupim črn plastičen meh, ga vržem na streho in ogrevamo vodo s soncem (solarni bojler). Poceni, a ne najbolj praktično.
4) Posodo pomivamo in se tuširamo s hladno vodo (kar poleti ni tako huda omejitev).
To, da bi na sidru gonil motor, da bi s tem segrel vodo, mi pa ne pade na pamet. Tega nikoli nisva delala, čeprav je to najenostavnejša rešitev, a je hkrati najbolj obremenjujoča za okolje (CO2) in neugodna za nos, ušesa in denarnico.
No, saj tule v marini s tem nimava problemov, ker imava elektriko iz marine. A ne mislim biti celo življenje v marini.
Upam, da se kmalu lahko kam premaknemo. Bomo videli.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 264. dan

Heron: Tomaž Pelko

Že zjutraj me pozdravi nekaj mailov na temo gretja vode. Neverjetno. Eni res sproti berete moj dnevnik in pri tem celo uporabljate glavo. Zdaj edino ne vem, ali je moj dnevnik mogoče celo zanimiv, ali pa res nikjer ni nič za prebrat, kar ni o virusu.Hvala vsem za komentarje in predloge. Kar nekaj idej je dobrih.

Najučinkovitejša je verjetno tista s solarnim kolektorjem (malim radiatorjem, pobarvanim na črno in zaprtim pod steklom) in malo obtočno črpalko. To bi dolgoročno rešilo problem, a se meni zdi rešitev preveč zapletena za nekaj, kar ni pereč problem. Kolektor bi bil malo v napoto, cevi bi bile dolge, kar je povezano s težavnostjo izvedbe, z izgubami pri prenosu in posledično z dodatnim gretjem notranjosti barke ravno takrat, ko je to najmanj zaželeno. Trenutno pri meni vodi ideja z regulatorjem napetosti (hvala Tone). Če bi bile razmere normalne, bi bil le 10 evrov, par klikov in nekaj čakanja oddaljen od rešitve. Potem bi lahko s potenciometrom nastavil napetost na grelcu točno toliko, kot bi želel in to iz udobja navigacijske mizice. Montaža bi bila super enostavna. Za predstavo: napetost 0 V pomeni, da grelec ne greje. Napetost 220 V pomeni, da grelec greje s 1200 W moči. Napetost nekje vmes pa pomeni tudi moč nekje vmes. Relacija ni linearna, a nič zato. Z vrtljivim gumbom bi lahko nastavljal porabo točno tako, kot bi hotel. Če imam na primer sončnega presežka 400 W, nastavim grelec na moč 400 W. Če je presežka le 200 W, samo zavrtim gumb in nižam napetost, dokler ni moč grelca le še 200 W. Če sončnega presežka ni, se tuširamo s hladno vodo. Žal pa razmere niso normalne in dostava traja zelo dolgo.

Španija tudi sicer ne slovi po hitri dostavi. V čisto normalnih razmerah sem lani en mali paketek, ki je bil poslan sredi septembra, dobil šele enkrat oktobra. Skoraj mesec dni so rabili, pa je bilo to vse na celini. Tule mi v čendleriji pravijo, da rabijo tri tedne za dostavo nečesa, kar imajo na zalogi v njihovem skladišču na celini. In čez en mesec midva ne bova več tukaj, zato pač ne morem naročiti tistega regulatorja ali česarkoli drugega. Do danes sem tudi živel v zmoti, da lahko kadarkoli odpluješ. To očitno ni res. Celo za to, da odpluješ iz marine, potrebuješ dovoljenje kapitanije. 

Francoze, ki so odpluli na Madeiro pred nekaj dnevi, je obalna straža prestregla 5 milj od obale. Imeli so sicer dovoljenje za odhod, a ni bilo natisnjeno. Zadrževali so jih celo uro, dokler niso na mail dobili potrditve, da je dovoljenje v redu. Ni mi povsem jasno, kaj je namen tega. Ali ni, kar se korone tiče, za Kanarske otoke najboljše, da odideš in imajo en problem manj. In kaj, če ne bi imeli tega dovoljenja? Ali bi morali nazaj v pristanišče? Ja potem se pa res poveča možnost okužbe. 

Heron: Tomaž Pelko

Tile ukrepi so povsod po svetu precej skregani z logiko. Ko sem prebral, da so v Sloveniji odprli cerkve, šol pa ne, sem mislil, da se hecajo. Pa se ne. Samo norca se delajo iz folka. Ko se je tričlanska družina z barke v marini z letalom spravila domov, so morali na letališče s tremi taksiji! Kakorkoli, mi se bomo čez en teden lahko že premikali z barko. Za zdaj le po otoku, čez 14 dni po pokrajini in 14 dni potem po vsej Španiji. Juhu, končno! Razen seveda, če se razmere poslabšajo.

Portugalska se bo morda odprla 18. maja. Če bo to res in seveda, če bo vreme za to, bova okrog 15. maja lahko odplula proti Madeiri. Če se Portugalska ne bo odprla, je pa opcija vrnitev na celinsko Španijo. Bomo videli. V teh razmerah si ne upam čez lužo. Skoraj celi Karibi so v hurikanskem pasu in zdaj se začenja sezona hurikanov, se pravi, tam nimamo poleti kaj iskati. Tako ali tako pa so praktično vsi otoki zaprti. Južna in Srednja Amerika pa imata trenutno povsem negostoljubne ukrepe grede obiskovalcev. Vsaj tisto, kar sem prebral. Mogoče je kje kakšna izjema, za katero ne vem. Vse bolj kaže na to, da bomo poleti v Sredozemlju. 

Sicer je tu vsak dan bolj toplo. Danes je bilo cel dan 27 °C in že iščemo senco. Še Lili je šla v kratke hlače. Škoda, ker se voda ogreje šele avgusta ali septembra. Tale Atlantik je mrzel. Se pa zato dobro spi, ker hladna voda lepo hladi notranjost barke in ni vroče.

Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 265. dan

Heron: Tomaž Pelko

Že dalj časa vsak dan poganjava ta velik kompresor hladilnika, saj imava le tako skrinjo dobro zmrznjeno. In to je zdaj treba, saj imava nekaj zamrznjene zaloge. Še najbolj je delikaten sladoled. Po navadi imava v skrinji kakšno škatlo lučk. Če je temperatura okrog -5, so lučke čisto mehke. Mora biti nekje med -10 in -15 °C, da so trde. Zato goniva ta velik kompresor.

Danes dopoldan, ko je bilo sonce že bilo dokaj visoko, akumulatorji pa še v absorbsijskem statusu polnjenja, sem prižgal ta velik hladilnik. Inverter z računalniki je bil tudi prižgan. In MPPT kontroler je pokazal, da proizvajamo do max 645 W! Noro! Imamo celice, ki so nominalno močne 610 W in kontroler, ki nominalno zmore 40 A. Napetost je bila 14,6 V in tok 44 A. Res je bilo vse merjeno na MPPT kontrolerju in je še nekaj izgube na kablih, a tako visokih številk še nisem videl. To je vse daleč nad pričakovanji.
Aha, tule sva sicer v marini, a razen za gretje vode in za pralni stroj uporabljam za vse drugo sončne celice. Šele po sončnem zahodu se iz inverterja preklopim na marinsko elektriko.

Heron: Tomaž Pelko

Danes sem očistil mrežico zajema vode hladilnika. Kar dosti tujkov je bilo notri. Od nekega rjavega blata do koščkov vulkanskih črnih plavajočih kamenčkov. Danes sva se tudi odločila, da si dava narediti pokrove čez palubna okna. V marini je en Francoz, ki popravlja jadra in podobne zadeve in nama bo to naredil. Bomo videli, kako bo izpadlo. Dala bova belo Sunbrela blago, da ne bo v barki čisto temno. S temi prevlekami bova reševala dve nevšečnosti: puščanje vode in vročino od sonca. Če dobro pomislim, bi lahko rešila še eno stvar: pozimi bi lahko pod prevleko dala 10 mm armaflex in bi še zmanjšala ali odpravila kondenz in zmanjšala toplotne izgube. A prava rešitev za tovrstni problem je to, da barko premakneš nekam, kjer o gretju ni treba razmišljati. Pred časi so eni prijatelji, kruzerji, rekli, da nimajo gretja, saj če bi ga morali vključiti, bi to pomenilo, da se nahajajo na napačni geografski širini. Slike danes so pa spet le za tehnike. Se vidi, da ne slika Lili.

< Arrecife – Marina Lanzarote 13. del   Arrecife – Marina Lanzarote 15. del >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Sreda 14 Okt 2020

Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi ja...
Sreda 14 Okt 2020

Danes se je v Gdansku na Poljskem z zadnjima finalnima plovoma zaključilo evropsko prvenstvo za olimpijski enosed laser. Žan Luka Zelko prvenstvo zaključuje na 43. mestu v evropski konkurenci, medtem ko je Liam Orel zaključil  na 49. mestu v srebrni skupini in kot 100 evropejec.

Žan Luka Zelko je prvi današnji plov začel prehitro, startno črto je prečkal trenutek pred startnim signalom in bil zaradi izobešene črne zastave avtomatično izključen (BFD). Plov je sicer odjadral v celoti in ga končal na (nepriznanem) zelo dobrem 15. mestu. Toliko bolje mu je šlo v drugem plovu, ki ga je regularno zaključil na 17. mestu, kar je tudi njegov najboljši rezultat na tem prvenstvu, ki ga zaključuje na 49. mestu v konkurenci 126 jadralcev.

Žan Luka Zelko: “Z današnjim jadranjem sem kar zadovoljen, uspelo mi je odjadrati dva plova v prvi dvajseterici, prvega sem končal na 15. in drugega na 17. mestu. Čeprav sem imel v prvem plovu prehiter start in sem bil diskvalificiran, moram reči, da sem s svojim jadranjem zadovoljen, jadral sem v ospredju od začetka do konca, ves čas pridobival, in to je bilo v skupini, kakšna je bila tukaj, med smetano evropskih jadralcev, dobro. Na žalost pa s svojim skupnim rezultatom nisem zadovoljen in vidim, da se mi odsotnost od regat v zadnjem letu zelo pozna. Ko bom prišel nazaj v regatni ritem, bo dosti lažje. Pogovarjali smo se že tudi o načrtih za naprej in novembra nadaljujem s treningi in pripravo na olimpijske igre.” 

V srebrni skupini, kjer je jadral mladi Liam Orel, lanskoletni svetovni mladinski prvak v razredu finn, ki je šele letos spomladi začel jadrati v razredu laser standard, so danes odjadrali le en plov, Liam pa je ciljno črto prečkal na 41. mestu ter se na koncu uvrstil na 49. mesto v srebrni skupini ter skupno na 100. mestu med vsemi udeleženci prvenstva.

Liam Orel: "S končnim rezultatom nisem zadovoljen, sem pa dobil konkretno izkušnjo članskega prvenstva v razredu laser standard in videl, kolko dela me čaka v prihodnjih letih. Taktične napake sem sicer sproti popravljal, a rezultat je na koncu takšen," je povedal po današnjem zaključku nadarjeni mladi Koprčan, ki se je na tem prvenstvu soočal s precej izzivi že od samega začetka - od vloma v reprezentančni kombi prvo noč, ko so mu ukradli nekaj potrebne opreme, do lažje prometne nesreče le nekaj dni pozneje po regati, poleg tega pa mu niti na morju ni šlo po pričakovanjih.

Na stopničke so prijadali vsi trije Britanci, ki so najboljše položaje zasedali že včeraj, le da sta se na prvih dveh mestih zamenjala Elliot Hanson, nov evropski prvak, in srebrni Michael Beckett. Bron je prijadral Lorenzo Brando Chiavarini.

Torek 13 Okt 2020