Zadnje iz eTrgovine

59.90€

Komplet potopisov jadralca Jasmina Čauševiča vsebuje 4 knjige:

  1. Šepet vetra in valov- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  2. Sam prek oceana- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  3. Skriti paradiž- potopis (redna cena: 24,90 EUR)
  4. Ljubezen pod jadri- ljubezensko erotični roman (redna cena: 16,90 EUR)

Redna cena kompleta: 91,60 EUR

Prednovoletna akcija do 31.12.: 59,90 EUR (prihranek 31,70 EUR)

Več o posameznih knjigah na povezavah.

 

O jadralcu Jasminu Čauševiču: 

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Njegovo jadranje po Pacifiku lahko spremljate v potopisu na naši spletni strani: Z jadri in vetrom po oceanih

Komplet potopisov - prednovoletna akcija

Zadnji video

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

32. dan: Santa Marinella–Cala Galera

No, tokrat se enačba ni izšla in verjetnostni račun je pokazal, da so vremenarji krepko usekali mimo, ali pa jaz ne znam dobro brati napovedi. Ponoči je namreč od nekod prišel prav nemaren swell. Valovanje je bilo blizu lastne frekvence naše barke in spati se ni dalo. Kozarci so žvenketali v omari, po postelji sem se kotalil levo in desno. Če že spati ne morem, sem se odločil, potem pa raje grem naprej.

Ob 02.00 zjutraj dvigneva sidro in odplujeva dalje. Proti Cala Galeri. Tam je ognjenik naredil otok, ki pa se je pozneje zaradi zasipavanja spojil s kopnim. Tako imajo dve lepi plaži – ena na sever in ena na jug. Plovba je bila zoprna zaradi valovanja, tako da tudi off-duty član posadke ni kaj dosti spal. A še vedno je bilo bolje kot na sidru v Santa Marinelli. Tam sem ves čas poslušal, ali sidro še drži – namreč na tleh so veliki, do pol metra veliki gladki kamni delno zasuti v muljem in mivko. Nemogoč teren za sidranje, če se mene vpraša, pa še tako plitvo je, da sem ves čas poslušal, ali bomo udarili v dno. V Cala Galero prideva okrog devete ure zjutraj in sidrava pred peščeno plažo blizu marine. Dan je bil lenoben (seveda, po neprespani noči) z nekaj pospravljanja barke, kopanjem in počivanjem. Zvečer oddingirava v marino. Prijazno nama dovolijo pustiti dingača v marini, Lili se ne hodi kaj daleč, tako da nakupiva stvari kar v marini v mini trgovinici in greva na večerjo v marini. Napovedano je, da bo ponoči še pihalo s severa, tako, da bi moralo biti v redu, zjutraj, ko se bo veter obrnil, bova pač šla. Če se bo obrnil prej, bova šla pa malo prej.

Preplute milje danes 38 (po logu 42) skupaj 1270, motor ima 5506 ur (7 novih).

33. dan: Cala Galera–Santa Liberata–Castiglione Dalla Pescaia–Punta Ala

Prvi plov:
Napovedano je res bilo, da bo ponoči še pihalo s severa, ampak ni. Že ko sva se vračala z večerje v marini, je pihalo z jugovzhoda. Ni bilo še nič hudega, a v uri ali dveh se bodo ob takem vetru naredili valovi. In jasno, da smo povsem odprti na jugovzhod. Nič, gremo pa okoli vulkana na severno stran. Samo, da ta vulkan ni tako majhen. Tri ure vožnje je okrog. Vožnja je bila v začetku adrenalinska: lune ni, seveda je čista tema. Najprej se izogibamo ribji farmi in nekaj plovilom, ki imajo zelo čudne luči, ko pa zavijemo okrog rta, v nas posveti noro močna luč. Kaj je to? Nič ne vidiva. Vse se blešči. Drugih luči (svetilnikov in plovil) nenadoma ne vidiva več, ker sva zaslepljena. Ni prijeten občutek. Čez nekaj časa se nekako izmaknemo glavnemu snopu svetlobe in vidimo, da osvetljujejo hrib. Saj je lepo, če gledaš s pravega konca, ne pa, če zapelješ direktno v snop svetlobe. Drugi del plovbe je potekal rutinsko. Sidrava v povsem mirno vodo okrog pol enih zjutraj. Lili je rekla, da se skoraj ne spomni, kdaj je bila barka tako na miru.

Heron: Tomaž Pelko

Drugi plov:
Lepo spiva do jutra, ko se odpraviva do naslednjega cilja: Castiglione Dalla Pescaia, da pogledava, ali je tu smiselno vkrcavanje. V soboto namreč dobiva obiske. Še vedno piha z juga, plovba z vetrom v polkrmo je lepa in hitra. Sicer je nekaj valov, a ni prehudo. Luka je v izlivu reke Bruna. Problem so globine. Sidrava v 5 m blizu valobrana in grem z dingijem pogledat.
Na sidru naju hudo premetava in vkrcanje v čolniček je pravi adrenalinski podvig. 

V marini ni dovolj globine: 1,7 m globine je največ, kar ponujajo. Naš grez je 2,1 m in verjetno še kak cm več, ker smo otovorjeni. V boatyadru zraven pravijo, da bi 1,9 m pri njih še šlo, več pa ne, ampak da vhod je dovolj globok in če veš kje, lahko spraviš notri tudi barko z grezom do 2,3 m. Naj vprašava v kapetaniji, oni imajo zadnje podatke. Na Agipovi črpalki najdem večjo jahto in skipper mi potrdi, da je na črpalki je maks. 1,6 m, v kanalu na tranzitnih privezih pa nad 2 m, a naj vprašam luškega kapitana. Seveda luški kapitan ne dela več. Dela zjutraj, samo ob torkih še malo popoldan. 

Heron: Tomaž Pelko

Ko zapeljem iz zavetja kanala, vidim, da so se medtem valovi močno povečali. Heron skače na sidru kot podivjan kozliček. Uboga Lili. V takem vremenu je prenevarno, da poskusiva vpluti v kanal. Lahko naju grdo nabije in potem naju samo še vrže na obalo. Nekako se mi uspe prestaviti iz dingača na Herona. Kakih 10 minut sem se matral, da mi je uspelo. Ni šans, da v takem dvigneva čolniček. Je prenevarno. Ga bova vlekla za sabo in upala, da se ne prevrne. Motor sem pustil spuščen v vodi. Če ga dvignem, se lahko Walker bay postavi zelo pokonci, motor pa ob zajemu vode in dodatno vleče krmo navzdol.

S spuščenim motorjem se čoln presenetljivo dobro vleče za Heronom. Lili je celo rekla, da bi šla na dingača, ker se manj ziblje kot Heron. Odjadrava do Punta Ale. Okrog rta je voda bolj mirna. Sidrava blizu vhoda v marino in pojeva odlično večerjo (skuhala Lili).

Preplute milje
Prvi plov: danes 15 (po logu 17), skupaj 1285, motor ima 5509 ur (3 nove).
Drugi plov: danes 24 (po logu 24), skupaj 1309, motor ima 5510 ur (4 nove).
Tretji plov: danes 9 (po logu 8), skupaj 1318, motor ima 5511 ur (1 nova). To je prvič po dolgem času, da ne plujeva proti toku.
Skupaj danes: danes 48 (po logu 49), skupaj 1318, motor ima 5511 ur (8 novih).

Heron: Tomaž Pelko

34. dan: Punta Ala–Castello Rocchette

Noč je bila mirna. Okolica Punta Ale je lepa. Zvečer sem šel malo na sprehod po okolici in bil prijetno presenečen nad urejenostjo. Tudi marina je lepo urejena.

Danes pridejo k nama prijatelji. Na srečo mi pustijo v marino, da jih naložim. Spotoma natočiva še nekaj nafte. Prvič sem tankal, odkar sva šla pred mesecem dni na pot iz Monfalconeja. Heron ima dva rezervoarja za nafto in en rezervoar smo izpraznili (235 l), v drugega pa sem dotočil 103 l. Glede na to, da je kazalec kazal skoraj polno, sem bil kar presenečen, ko mi je črpalkar povedal cifro. Prijatelji imajo za sabo dolgo pot iz Ljubljane, zato danes ne gremo daleč. Zapeljemo se le okrog rta in do edinega kolikor toliko zaščitenega »zaliva«. Tu ni zalivov, kot jih poznamo recimo iz Hrvaške ali Grčije, ko gledaš kopno na tri strani okrog sebe. Italijanska obala je zelo ravna in odprta in swell te dobi povsod. Izkoristiti je treba vsak mali zobček na sicer ravni obali, da si vsaj delno zaščiten.

Ohladilo se je. Ob 22. uri zvečer je le še 26 °C.

Preplute milje danes: danes 6 (po logu 6), skupaj 1324, motor ima 5511 ur (0 novih).

35. dan: Costello Rocchette–Elba

Potem ko smo ponoči preživeli napad z obale (krajši ognjemet), je na sidrišču zavladal mir. Zjutraj je začelo malo pozibavati, predvsem potem ko so se pripeljali prvi gliserji. Po kavici in kopanju smo odpluli proti Elbi. Bil je lep plov z laško orco. Beseda laška pride iz »lažja«, ne iz laška/italijanska in pomeni vožnjo v veter, a ne pod ostrim kotom, ampak nekaj med vožnjo ostro v veter in vožnjo z vetrom v bok. Vetra ni bilo veliko, tako da smo imeli pozen zajtrk med plovbo brez hudih nagibov in brez špricanja vode po hrani in posadki.

Heron: Tomaž Pelko

Končno spet enkrat kulturno jadranje, kot na kaki luži. Sidramo se v zalivu Golfo Stella na jugovzhodnem (SE) delu otoka. Sledi kopanje, uživanje in piknik. Nič se ne zibamo. Res. NIČ SE NE ZIBAMO. Tu je čisto pravi zaliv. In na srečo ni edini na Elbi.

Preplute milje danes: danes 23 (po logu 23), skupaj 1346, motor ima 5514 ur (3 nove).

36. dan: Elba: Golfo Stella–Golfo Stella

Tako mirne noči že dolgo ni bilo. Dan mine ob plavanju, raziskovanju okolice in lenarjenju. Popoldne se premaknemo na drugo stran zaliva, da bomo nekaj bolje zaščiteni za SE, ki naj bi pihal ponoči. Jaka je sam naredil navigacijo za premik, dvignil sidro in odjadral na novo lokacijo. Trakci na genovi so bili ves čas kot zalepljeni na jadro. Bravo Jaka.

Preplute milje danes: danes 2 (po logu 1), skupaj 1348, motor ima 5514 ur (0 novih).

Heron: Tomaž Pelko

37. dan: Elba: Golfo Stella–Golfo di Procchio

Čez noč kakega hujšega vetra ni bilo, posledično niti valov ne. Napovedan pa je veter z juga in to kar konkretno. Torej se premikamo na severno stran Elbe. Odkar se admiralica Lili ukvarja z vremenom, jaz pa imam skiperskega pripravnika, je moj delovnik bolj lenoben. Oziroma je bil, dokler ni pripravnik povozil ribiške boje in smo jo vlekli za sabo. Takrat sem pač šel v vodo pogledat, ali je še kaj štrika navitega na vijak. Tako ali tako sem se moral umiti. Vse je bilo v redu in smo postanek izkoristili za kopanje sredi modre vode. Veter se je lepo okrepil in jadranje okrog Elbe je bilo prav dobro. Na dnu zaliva, kjer nameravamo prespati, je kar dosti plovil in plaže so povsem polne. Za povrh je tam malo nižji hrib in tam najbolj vleče čez otok. Seveda gremo malo bolj na rob (na zahodni del zaliva) pred manjšo plažo in votlino. Gozd in samota je bolj po našem okusu kot pa glasba in marele na plaži.

A dno ni najboljše. Gosta trava raste na mehki podlagi, pod tem pa je trda podlaga in sidro ne drži dobro. Trikrat sidramo, preden sem zadovoljen. Je le napovedano 20 vozlov vetra, kdo ve, koliko ga bo zares, ker se vetru zaradi fronte pridruži še termični veter s planin in se zadeva skanalizira po gorskih dolinah ... Terena ne poznam, tako da sem raje previden. Zvečer se nas vseh pet nabaše v dingota in na štiri vesla dobro napredujemo proti vetru. Če bi dal gor še motor, je vprašanje, ali bi bili še nad vodo. Na obali pa nas čaka dolg pohod do mesta. Kazen za sidranje v samoti.

No, je pa pica toliko bolj prijala. Polni pice in sladoleda (in nekaj manj polni vtisov mesteca, ki je turistični instant in ga bom do jutri že pozabil) se vrnemo na Herona. Še kratko nočno kopanje, in spat.

Lep dan je bil.

Preplute milje danes: danes 22 (po logu 22), skupaj 1370, motor ima 5517 ur (3 nove).

< Heron: Capri - Santa Marinella    Golfo di Procchio - Golfo di Campo >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 15 Okt 2019

Beneteau Flyer 10, test

Flyer 10 je največji model iz serije potovalnih gliserjev serije Flyer. Namenjen je dnevnim izletom v zalive ter krajšim križarjenjem.

Beneteau Flyer lahko na krov sprejme kar 11 potnikov. Vsem lahko ponudi izjemno udobno bivanje in izjemno varnost. Premec, ki je v prednjem delu dodatno razširjen, ima veliko sončno ploščad s tremi prostornimi ležišči. Do nje dostopamo preko prehoda na levi strani. Levi del vetrobranskega stekla je premičen. Ko ga odpremo, imamo prost prehod na premec. Ker je prehod v istem nivoju kot krov na krmi, je zaradi visokega boka plovila dobro zaščiten. Prehodi med premcem in krmo so zato varni in enostavni tudi med plovbo.

Udobje med plovbo

Poleg treh ležišč na premcu, kjer se lahko namestijo tudi štiri osebe, je ogromno prostora tudi v krmnem delu. Velika sedežna garnitura v obliki črke U omogoča udobno namestitev petim osebam. Najbolj udobna mesta pa so poleg krmarjevega. Krmarju je namenjen udoben ergonomsko oblikovan sedež. Enak je na voljo za sopotnika poleg njega. V levem delu plovila je na voljo enako udobna klop, kjer se lahko namestita dva potnika. Posebnost plovila je ravno namestitev teh sedežev. Le redko bomo našli plovilo, kjer lahko kar štirje potniki sedijo enako udobno, na istem nivoju kot krmar. Imajo enak pregled nad plovbo in lahko uživajo v družbi s krmarjem.

Pod krovom

V podpalubje vstopimo skozi široka vrata na levi strani komandne konzole. Kljub temu da je na premcu sončna ploščad, je strop v kabini visok. V premcu je sedežna garnitura v obliki črke V s po višini nastavljivo mizo. Če jo spustimo, iz sedežne garniture nastane udobno ležišče za dve do tri osebe. Na obeh straneh so nameščena okna, ki v notranjost spuščajo veliko naravne svetlobe. Veliko je odlagalnih površin in omaric za shranjevanje garderobe. Druga postelja se skriva na krmi. Veliko ležišče nudi udobje dvema osebama. Tudi tu so na voljo številne omarice za shranjevanja in okno, ki zagotavlja zračnost.

Motorji

Flyer 10 je pripravljen za vgradnjo zunajkrmnih motorjev. Namestimo lahko dva, pri čemer lahko vsak premore kar 350 KM. Proizvajalec priporoča izbiro Suzukijevih motorjev s po dvema propelerjema, ki zagotavljata hitro izglisiranje in plovbo s hitrostjo več kot 40 vozlov.

Test plovila

Plovilo smo testirali na Slovenski obali. Izpluli smo iz marine Bernardin. Vreme je bilo jasno, vetra praktično ni bilo in morje je bilo mirno. Valovi so bili le tisti, ki smo jih naredili s testnimi plovili. Na plovilu sta bili dve osebi. Rezervoar goriva je bil napolnjen do 60 %. Že pri počasni plovbi je občutek izvrsten. Občutijo so izjemne dimenzije plovila, tako dolžine kot širine. Dva zunajkrmna motorja Suzuki sta izjemno tiha. Minimalni obrati znašajo 688 na min. Plovilo pluje s hitrostjo 1,1 vozla in porabi 3,5 l goriva na uro. Plovilo izglisira po 6 sekundah pri 11 vozlih in doseže prijetno potovalno hitrost pri 23 vozlih že po 11 sekundah. Ko pritisnemo plin do konca, se motorji zavrtijo do 6200 obratov na min. Plovilo doseže hitrost 40,1 vozla. Poraba znaša 205 l/h oziroma 5 l/nmi.

Hitrost plovbe in poraba goriva

Obrati
(1/min)
Hitrost plovbe
(vozli)
Poraba
(l/h)
Poraba
(l/nmi)
688 1,1 3,5 3,18
1100 2,5 12,0 4,80
2000 5,0 23,2 4,64
3000 8,4 44,3 5,27
4000 19,2 82,5 4,30
4500 27,0 96,0 3,56
5000 30,6 121,0 3,95
5500 33,4 143,0 4,28
6000 38,8 196,0 5,05
6200 41,0 207,0 5,05

Več o plovilih Beneteau pri slovenskem zastopniku As-boats d.o.o. - Beneteau Slovenija; tel. (02) 608 41 41

Več o motorjih Suzuki na tej povezavi.

VIDEO TEST

Torek 15 Okt 2019

Kaj imata skupnega sidranje in sušenje perila? Načeloma nič. A če pogledamo tehniko sušenja perila na vrvi, lahko podobno tehniko uporabimo tudi za sidranje.

Se še spomnite primorskih starih mestnih jeder z ozkimi ulicami. V njih še vedno vidimo, da gospodinje sušijo perilo na vrvicah, ki so napete preko ulice na sosednjo stavbo. Uporabljajo enostaven sistem. Vrvica, ki je pripeta na obeh straneh, je premična. Ob oknu nanj obesimo perilo, potem pa krožno premaknemo vrvice, da se obešeno perilo odmakne in naredi prostor za novo.

Enak sistem lahko uporabimo tudi za sidranje na obalo. Primeren je za manjša povila, ko si želimo posadko izkrcati v plitvi vodi ali celo na kopno, kasneje pa lahko plovilo zaradi varnosti potegnemo nazaj v globljo vodo.

Kaj potrebujemo:

  1. sidro,
  2. vrv primerne dolžine (20–30 m),
  3. zanko za privez na obalo.

Postopek sidranja po sistemu sušila:

  1. Priplujemo na sidrišče in izberemo primerno pozicijo za sidranje.
  2. Skozi uho na sidru ali sidrni verigi potegnemo daljšo vrv. En konec vrvi privežemo na krmno bitev plovila.
  3. Spustimo sidro na primerni oddaljenosti.
  4. S prostim koncem vrvi reguliramo dolžino sidrne vrvi.
  5. S plovilom se počasi približamo obali (previdno, da se sidrna vrv ne zaplete v propeler). Ko boste manever izvedli večkrat, bo motor lahko v prostem teku.
  6. Sestopite s plovila na obalo in s seboj vzemite prosti konec privezne – sidrne vrvi.
  7. Poiščite primerno mesto na obali za privez zanke. Če imate na voljo drevo ali primerno skalo, okrog katere lahko napeljete privezno vrv, ni treba izdelati privezne zanke.
  8. Privezno vrv privežite na bitev na premcu plovila.
  9. Pomagajte svoji posadki na kopno.
  10. S premikanjem privezne vrvi potegnite plovilo globlje v vodo.
  11. Zavarujte privezno vrv, da se plovilo ne bo moglo premikati proti obali ali od nje.
Torek 15 Okt 2019

Hotel Kempinski Palace Portorož in MK Group sta s projektom Go to Barcolana tudi letos partnerja največji svetovni regrati "Barcolana", ki združuje najboljše svetovne jadralce. MK Group s to potezo potrjuje, da je strateški partner pri razvoju turizma v celotni regiji. Več kot 60 jadrnic iz vse Evrope in več kot 500 udeležencev se je zbralo pred hotelom Kempinski Palace Portorož, da bi se udeležili regate Go to Barcolana, najboljši pa so prejeli dragocene nagrade.

Kai Behrens, generalni direktor hotela Kempinski Palace Portorož, je povedal, da je „Barcolana 51“ ena najbolj prestižnih svetovnih jadralnih regat  in dodal, da je ponosen, ker je hotel Kempinski Palace Portorož že drugo leto zapored del tega prestižnega dogodka: "Jadralna regata Go to Barcolana from Slovenia by Kempinski and MK Group si zasluži maksimalno podporo, saj prispeva ne le k promociji slovenskega jadranja in športa, temveč tudi  k večji obiskanosti samega Portoroža, večjemu številu turistov,  boljši podobi te destinacije in posledično  razvoju slovenskega turizma."

Start regate "Go to Barcolana from Slovenia" je bil izpred hotela Kempinski Palace Portorož, ambasador letošnje reli regate pa je ponovno Vasilij Žbogar, eden najuspešnejših slovenskih jadralcev in prejemnik večjega števila olimpijskih odličij.

"MK Group kot ena vodilnih hotelskih družb v regiji aktivno prispeva k razvoju slovenskega turizma, kar uvršča Portorož med najprestižnejše turistične kraje na tem delu Jadrana," je povedala Jelena Baronik v imenu MK Group in dodala, da je strateška zaveza MK Group, da podpira lokalne skupnosti in prireditve, s katerimi bodo destinacije, v katerih hoteli delujejo, še bolj prepoznavne in privlačne za turiste. Ravno to je eden od razlogov, zakaj sta MK Group in hotel Kempinski Palace Portorož tudi letos v Portorož pripeljala jadralno regato Go to Barcolana." Poleg tega je gospa Baronik potrdila tudi strateško zavezanost MK Group letališču Portorož: "Letališče je eden nosilcev razvoja, predvsem za Portorož kot turistično destinacijo, pa tudi za turizem na slovenski in celotni istrski obali. V ta namen je predvidena širitev vzletno-pristajalne steze,  ki je nujna za vzpostavitev novih letalskih povezav oz. za še boljši dostop do destinacije. Postopek še poteka in MK Group, skupaj z ostalimi lastniki letališča Portorož, upa na pozitiven odziv ustreznih institucij," je dejala gospa Baronik.

Kako pomembna je podpora MK Group lokalni skupnosti in samemu Portorožu je pojasnil Igor Novel, direktor turistične organizacije Portorož: „Hotel Kempinski Palace Portrož, ki je v lasti MK Group, je član Turistične organizacije Portorož in aktivno sodeluje pri razvojnih projektih destinacije. Podpiramo odločitev MK Group, da  sponzorira jadralno regato Go to Barcolana, saj je podpora jadralnemu turizmu, kot delu razvoja športnega in luksuznega turizma, ena glavnih točk naše razvojne strategije, "je dejal Novel.

Torek 15 Okt 2019

Ameriško podjetje Sharrow Engineering je predstavilo popolnoma novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večje izkoristke kot doslej znani propelerji.

Podjetje Sharrow Engineering je bilo ustanovljeno leta 2012. Aeronavtično inženirsko podjetje si je zastavilo izjemno težko nalogo. Izdelati propeler, ki bo odpravil pomanjkljivosti dosedanjih propelerjev in zagotovil boljši izkoristek.

Po šestih letih raziskav so izdelali novo obliko propelerja, ki zagotavlja bistveno večji potisk. Prve teste novih propelerjev so že izvedli na plovilih in rezultati so izjemni. Propelerji zagotavljajo do 20 % boljši potisk od dosedanjih. Nova oblika propelerja je primerna za uporabo v letalstvu in navtiki. Propelerji so primerni za vse vrste plovil od delovnih, rekreacijskih do podmornic.

Novi propelerji zagotavljajo:

  • manjše vibracije med delovanjem,
  • večji potisk, so močnejši,
  • večjo hitrost plovbe,
  • zmanjšanje kavitacije,
  • zmanjšujejo porabo goriva ter
  • zagotavljajo izglisiranje plovil pri bistveno nižjih obratih motorja.

Prve tri teste na plovilih so izvedli pri reviji Boattest in rezultati so presenetljivi. Testno plovilo je bilo isto in opremljeno z istim motorjem. Vzeli so tri različne propelerje, dva klasična in tretjega podjetja Sharrow Engineering. Boljši rezultati pri novi obliki propelerja so se pokazali pri vseh obratih motorja. Vse od prostega teka do maksimalnih obratov. Največja razlika je bila v področju okrog 3000 obratov. Klasična propelerja sta zagotavljala hitrost plovbe okrog 10 vozlov in plovilo še ni izglisiralo, medtem ko je z inovativnim propelerjem plovilo izglisiralo, še preden je dosegel motor 3000 obratov. Pri 3000 obratih je že dosegel potovalno hitrost in plul z dobrimi 21 vozli. Oba klasična propelerja sta potrebovala več kot 3500 obratov v minuti, da sta proizvedla dovolj potiska, da je plovilo izglisiralo.

Testirano plovilo: Bayliner VR5, motor: Mercury 150 KM.

Rezultati testa

Obrati
(1/min)
Sharrow MX1
(hitrost v vozlih)
Klasičen propeler 1
(hitrost v vozlih)
Klasičen propeler 2
(hitrost v vozlih)
Razlika
Sharrow: Prop1
Razlika
Sharrow: Prop2
650 2,57 2,21 2,21 116,00% 116,00%
1000 4,34 3,72 3,81 116,67% 113,95%
1500 6,02 4,69 4,69 128,30% 128,30%
2000 7,44 6,64 6,64 112,00% 112,00%
2500 9,21 8,06 7,79 114,29% 118,18%
3000 20,99 8,94 9,74 234,65% 215,45%
3500 23,38 10,18 18,77 229,57% 124,53%
4000 28,78 24,53 24,26 117,33% 118,61%
4500 31,88 28,60 28,43 111,46% 112,15%
5000 35,69 33,56 31,88 106,33% 111,94%
5500 38,70 36,57 35,69 105,81% 108,44%
5850 42,51 41,62 39,76 102,13% 106,90%

 

Trenutno je na voljo propeler Sharrow MX1 propelerja za rekreativna plovila. V razvoju sta že propelerja MX-2 in MX-3 ter dvojna propelerja z dvema, štirimi in petimi lopaticami. Vse bodo na voljo v verziji iz aluminija oziroma nerjavnega jekla.

Torek 15 Okt 2019

Kitajska jadrnica Qingdao je najhitreje preplula čez Atlantika in prečkala ciljno črto pred Punto de Este v Urugvaju.

Kitajska ekipa Qingdao je spet pokazala svoj potencial. Večino druge etape je plula na vodilni poziciji. Z izjemno taktiko v zadnjih 300 nmi pred ciljem je posadki v spremenljivih, muhastih vetrovih uspelo ohraniti prednost in prečkati ciljno črto pred Punto Del Este v Urugvaju kot prvi. Kot druga ekipa je v cilj priplula druga kitajska jadrnica Visit Sanya, China. Za vodilno ekipo so zaostali 4 ure in 35 minut, kar je za plovbo dolgo 5100 nmi izjemno majhen zaostanek. Obe ekipi sta pluli izvrstno. Na tretje mesto je skoraj 2 dni kasneje (1 dan in 22 ur za zmagovalno ekipo) priplula ekipa Ha Long Bay, Viet Nam. Kmalu za njimi so priplule tudi preostale ekipe, ki pa so žal ostale brez zmagovalnih stopničk. Zadnja je v cilj priplula ekipa Imagine Your Korea, ki je priplula z zaostankom dveh dni in 15 ur.

V skupni razvrstitvi vodi ekipa Qingdao s 36 točkami. Sledi ekipa Punta del Este s 23 točkami, na tretjem pa je Visit Sanya, China z enakim številom točk.

Regata se bo nadaljevala s tretjo etapo, ki se bo začela 23. oktobra 2019. Vseh enajst ekip bo znova prečkalo Atlantik. Tokrat bodo pluli zgolj preko južnega dela oceana, v južnoafriški Cape Town. Prepluti bodo morali 4100 nmi. Plovba bo trajala približno 18 dni. V cilju jih pričakujejo med 7.  in 11. novembrom odvisno od vremena na oceanu.

Skupni vrstni red po dveh etapah: 

Mesto Ekipa 1. etapa 2. etapa Bonus točke Oceanski šprinti Skupaj
1 QINGDAO 9 22 5 0 36
2 PUNTA DEL ESTE 11 6 0 6 23
3 VISIT SANYA, CHINA 7 10 5 1 23
4 DARE TO LEAD 10 8 0 0 18
5 HA LONG BAY, VIET NAM 4 9 1 4 18
6 ZHUHAI 8 6 1 1 16
7 UNICEF 6 7 0 0 13
8 SEATTLE 2 5 0 0 7
9 IMAGINE YOUR KOREA 5 1 0 0 6
10 WTC LOGISTICS 1 4 0 0 5
11 GOTOBERMUDA 3 2 0 0 5
Torek 15 Okt 2019

Slovenska jadrnica, ki jo je krmaril Gašper Vinčec, je zmagala na sloviti regati Barcolana. Za plovbo na skrajšanem regatnem polju je z ekipo potreboval 1 uro in 54 minut, da je kot prvi prečkal ciljno črto.

Letošnjo, 51. Barcolano je zaznamoval šibak veter. Organizatorji so bili zato prisiljeni regatno polje nekoliko skrajšati. Ekipi slovenske jadrnice Way of Life je pod taktirko skiperja Gašperja Vinčeca uspelo najbolje naravnati glavno jadro ter v ključnih trenutkih izkoristiti svoje veliko jadro Code 0. Vodilno pozicijo so si zagotovili že z odličnim startom. V nadaljevanju jim je uspelo izkoristiti vsako sapico vetra in ohraniti svoje vodstvo vse do ciljne črte. Na drugo mesto se je uvrstila črnogorska jadrnica Shining. Tretje mesto v absolutni razvrstitvi si je z izjemnim jadranjem zagotovil skiper Iztok Krupak na jadrnici RC44 Scorpio, ki je skoraj pol manjša od zmagovalne. Četrto mesto je osvojil slovenski legendarni jadralec Dušan Puh. S svojo jadrnico Adriatic Europa je pokazal, da je vedno konkurenčen najhitrejšim jadrnicam. Uroš Žvan je s svojo posadko zasedel skupno 16. mesto, Samo Žvan pa je z jadrnico Generali prijadral na 44. mesto.

Po desetih letih spet zmaga v slovenske roke

Jadrnica, ki je včasih nosila ime Maxi Jena, danes pa jo poznamo kot Way of life, je na Barcolani že zmagala. Pred natanko desetimi leti je bila najhitrejša na regatnem polju pred Trstom, v številnih izvedbah Barcolane pa je bila na drugem mestu. Letos je pod novim imenom in novim lastnikom pokazala, kaj zmore. V rahlem vetru jo je natančno krmaril Gašper Vinčec, udeleženec olimpijskih iger v Atenah 2004 in Pekingu 2008. Ob boku mu je stal tudi izjemni mladi slovenski jadralec Žan Luka Zelko, ki je svoje sposobnosti dokazal že na kvalifikacijah za olimpijske igre v Tokiu leta 2020. V zmagovalni ekipi je bil tudi slovenski kolesarski as Primož Roglič, ki je pripomogel k zmagovalnemu duhu ekipe.

Potovalne jadrnice

Med potovalnimi jadrnicami je prvo mesto zasedla italijanska jadrnica Ancilla Domini Prosecco Doc. Najhitrejša slovenska jadrnica je bila Taia & White Goose pod taktirko Gorana Djordjeviča na sedmem mestu. Na 33. mesto je prijadral Marko Marinček na jadrnici Luna (Fast wave 30) iz jadralnega kluba Odisej.

Letošnja regata je bila tako množična kot prejšnje. Prijavljenih je bilo 2015 jadrnic. Do cilja jih je priplulo 1070.

Foto: FB Way of Life

Torek 15 Okt 2019

Ogromna plavajoča naprava je začela čistiti veliko plavajoče smetišče na Tihem oceanu.

Že pred leti smo v članku Pričenja se čiščenje Velikega Pacifiškega smetišča pisali o velikem območju Tihega oceana, na katerem se je zbrala ogromna količina odpadkov, ki je dobila ime Veliko pacifiško smetišče. Po ocenah naj bi merilo neverjetnih 700.000 km2. Smetišče je grožnja morskemu ekosistemu in posledično zdravju celotnega sveta. Odkar so znanstveniki ugotovili, kako velike količine odpadkov plavajo v oceanu, potekajo številni projekti, ki bi pomagali očistiti morje. Ker je območje ogromno in odpadkov veliko, bo čiščenje potekalo več let. Prvi poskusi so se začeli že leta 2015, a celovite rešitve do sedaj še ni bilo.

Z letošnjim letom pa se čiščenje končno začenja sistematsko. Stroj za čiščenje je izumil le 25 let star nizozemski izumitelj Boyan Slat. Njegova naprava je sestavljena iz plavajoče ograje, na katero je obešena velika zavesa, ki zbira plastiko iz oceana.

V sredo so iz organizacije The Ocean Cleanup, ki bedi nad čiščenjem Tihega oceana, sporočili veselo novico, da je novi sistem sposoben ujeti in zadržati smeti različnih velikosti. Ujel je stare ribiške mreže, pa vse do majhnih delcev plastike, ki so komaj opazne očem. V mreže so ujeli tudi številne delce, ki jih imenujemo mikroplastika in njihova velikost ne presega 1 mm.

Sistem so v ocean odpeljali junija iz pristanišča Vancouver. Opremljen je s solarnimi paneli, številnimi senzorji, video kamerami in satelitskimi antenami. Stalno oddaja podatke in omogoča podpornim plovilom, da ga dosežejo in odpeljejo zbrane smeti. Odpadki se iz sistema pobirajo mesečno.

Sistem je po izjavah pomorskih biologov varen za živali. Je dovolj velik, da lahko od njega odplavajo in do sedaj še niso odkrili negativnih učinkov na okolje.

Kako deluje sistem 001/B za čiščenje oceana:

Torek 15 Okt 2019

V prihodnjem letu bodo potekale investicije v luško infrastrukturo tudi na območju otoka Rab in kraja Selce.

V Selcah so že obnovili obalni del luke, tako imenovano rivo, v prihodnjem letu pa se bo investicija nadaljevala z izgradnjo pomola Polača in Stari Mul. Investicija znaša 5,7 mio HRK (0,8 mio EUR). Projekt bodo v celoti financirali Ministrstvo morja, prometa in infrastrukture, mesto Crikvenica in Županijska luška uprava Crikvenica. Z investicijo bodo zagotovili 60 novih priveznih mest.

Na otoku Rab bodo prenovili luko Melag. V prvi fazi bo investicija vredna 10 mio HRK (1,4 mio EUR). Zgradili bodo primarni valobran, ki bo meril 120 m. Z investicijo bodo zaščitili luko pred valovi in vetrovi ter zagotovili večje število privezov.

Prenovljena bo trajektna luka Mišnjak. Prenovili bodo dve platformi za pristajanje trajektov in plato za vozila.

V planu razširitev luke Opatija

V pripravi so tudi številni projekti prenove luk na območju Opatije. Med prvimi bodo prenovili luko mesta Opatija. Izvedli bodo rekonstrukcijo obstoječe luke in zgradili nov valobran, ki bo luko ščitil pred valovi in zagotovil številne nove priveze. Planirajo zgraditi 23 privezov za mega jahte dolžine med 20 in 50 metri. Zunanja stran valobrana bo namenjena pristajanju potniških ladij do dolžine 220 m in večjih motornih jaht do dolžine 130 m. V planu obnove luke je tudi izgradnja nove bencinske črpalke.

Torek 15 Okt 2019

Angleška ekipa INEOS Team UK je kot četrta ekipa predstavila svoj jadralni bolid AC75, ki bo tekmovala v Pokalu Amerike leta 2021. Jadrnica nosi ponosno ime Britannia, izgubila pa je vsakršno podobnost z dosedanjimi jadrnicami.

Njihova vizija monotrupne jadrnice, ki jadra na hidrokrilih, se močno razlikuje od treh predhodnikov. Skoraj ne spominja več na jadrnico. Ima zelo nizek premec, ki se počasi dviguje le na boku.

Oblikovalska ekipa je črpala idejo za oblikovanje iz zgodovine, in z novim plovilom piše novo zgodovino. Za izdelavo plovila so potrebovali več kot 90.000 ur oblikovanja in 50.000 ur izdelovanja.

Jadrnico so krstili v kraju Portsmouth in jo poimenovali Britannia. Ime je podedovala po eni izmed najbolj znanih britanskih tekmovalnih jadrnic, ki je bila zgrajena davnega leta 1893. Skiper bo britanski jadralski as Ben Ainslie. Skupaj z lastnikom ekipe Ineos, Jimom Ratcliffeom so si zastavili cilj, da osvojijo 36. Pokal Amerike, ki se bo začel leta 2021 v Novi Zelandiji.

Glavni oblikovalec ekipe INEOS team Uk, Nick Holroyd, je dejal:

»AC75 je prvo monotrupno plovilo te velikosti, ki jadra na hidrokrilih. Je nekaj, česar še nismo videli na vodi. Že njegova oblika nakazuje ambicije. Gre za popolnoma nov tip plovila, ki nam ga je uspelo zgraditi v borih 18 mesecih. To je bil velik izziv, zaradi česar je Pokal Amerike tako zanimiv.«

AC75 Britannia v številkah:

  • Ure oblikovanja: 90.000
  • Ure izdelave: 50.000
  • Ure na CNC-strojih: 25.000
  • Predvidena hitrost plovbe: 50 vozlov
  • Dolžina 22,76 m
  • Širina: 5 m
  • Teža: 6,450 t
  • Material trupa: karbonska vlakna
  • Posadka: 11
  • Največja teža posadke: 990 kg

Torek 15 Okt 2019