Zadnje iz eTrgovine

24.90€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Heron: Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Gran Canaria, 170. dan

Nekaj je na tej marini, da čas kar mineva, projekti pa niso narejeni. Boštjan pravi, da so to sirene, ki te kličejo in vabijo mornarje v pogubo, barke pa ostajajo v marini v nedogled.
Mogoče je tudi zato ta marina vedno polna do zadnjega priveza in imajo čakalno listo bark na sidrišču.

Nizka cena mogoče ni edini razlog. Vsake toliko komu le uspe zapustiti ta kraj. Stabu je uspelo včeraj – zjutraj sta bila že na Tenerifu. Jaz mitoloških siren sicer nisem slišal ali videl. Edine sirene, ki jih slišim, so sirene rešilcev in policije, ki drvijo po avtocesti mimo marine. Če bo vse po sreči in če naju sirene spustijo, bova tu do konca tedna, potem pa greva naprej. Trenutno je videti, da bo veter ugoden. Do takrat pa morava narediti še nekaj stvari. Ker nobena ni res nujna, kar nekako odlašava.

Danes sva nekaj hotela preveriti v čendleriji, pa je bila zaradi sieste zaprta – ker sva pač zamudila. Tako ali tako sva hotela še v trgovino. Dobre pol ure hoda je do tam. Ko si vse ogledaš in kupiš, kar potrebuješ, imaš še ravno dosti energije, da privlečeš robo do barke. Takrat si že lačen in žejen. In ko se najeva in napijeva, se nama ne da več delati, pa še sonce se skrije za hribe in pritisne mraz. Takrat se zapreva v barko. In je minil še en dan, ko se lista projektov ni skrajšala.

Gran Canaria (Las Palmas), 171. dan

Saga s prevlekami bokobranov se danes zaključuje. Podolgovate sva oblekla že pred časom, za okrogle pa so prevleke iz Kamma preozke. Širših pač niso imeli. Debela berta (največji okrogel bokobran) je svojo oblekico dokončno strgala v Rubiconu. Blago pač ni zdržalo večletnega izpostavljanja soncu in dvomesečnega nabijanja v pomol. Njen obseg je kar dva metra! Ko je obešena ob barki, ni videti tako ogromna. Druga dva okrogla pa nikoli nista imela oblekce.

Ideja je bila, da sešijeva iz dveh tub eno, a imava premalo materiala. Zato, da sva se danes vrgla v investicijo in kupila tri preobleke v lokalni čendleriji. Barkica je takoj videti lepše. Danes je bil tako ali tako dan za zapravljanje. Šla sva namreč ven na kosilo, kar se pri nama zgodi bolj redko. Večerje imajo Španci prepozno za najin okus. Ob osmih zvečer se restavracije šele odprejo, torej ješ ob devetih in kasneje. Potem moraš pa še na barko ... Raje sva šla na kosilo. Lilika je našla eno hudo dobro luknjo. V mali prostor so natrpali sedem malih mizic in ves čas je vse zasedeno. Za večerjo je po navadi vrsta pred vrati že 15 minut pred odprtjem, za kosilo sva komaj dobila prostor. Ko sva jedla, so bile vse mize zasedene.

Heron: Tomaž Pelko

Ocene in komentarji so veliko obetali in tja sva odšla z visokimi pričakovanji, a sva bila vseeno pozitivno presenečena. Dimljen kozji sir na žaru z marmelado iz melone je bil neverjeten. Dušen bikov rep v žepku (kot malo večja spring rolca) na čežani iz rdeče paprike je tudi prekosil pričakovanja, na koncu pa pujsova lička z omako in praženim krompirjem.
Vse vrhunsko. Zraven odlično špansko vino. Za zaključek pa še kanarska sladica 'urugvajski prah'.

Ko sem na koncu dobil še račun za manj kot 40 evrov, so samo še potrdili oceno 5 zvezdic, ki sem jim jo namenil. Vsekakor za ponoviti.

Gran Canaria (Las Palmas). 172. dan

Heron: Tomaž Pelko

Danes sploh nisva šla z barke. Lepo počasi sva naredila nekaj stvari, ki niti ne bi prišle v dnevnik, če bi se dogajalo kaj bolj razburljivega. Ker bova v nedeljo odplula naprej, sva čistila okna sprayhooda. So že v precej slabem stanju in sva poskusila, če se da kaj narediti za boljšo vidljivost. Najprej seveda pranje z vodo (da odstraniš prah in pesek), potem topla voda z blagim detergentom in sušenje s krpo iz mikrovlaken.

Rezultat ni prepričal. Seveda je bilo dosti boljše kot prej, a ne dobro. Na majhnem koščku sva potem poskušala razne variante, a nič ni izboljšalo videza. Očitno so okna narejena iz poceni plastike, ki ni tako odporna na UV, kot bi morala biti. Lili je s kisom prebrisala notranjost barke, jaz sem dolival destilirano vodo v akumulatorje, malo sva sesala in podobne drobnarije. Končno sem se lotil fiksiranja žic pod sončnimi celicami. Še vedno so namreč provizorično napeljane in pripete s kljukicami na vrvice za obešanje perila. Nič kaj morska rešitev.

Najprej sem kable hotel prilepiti z Bizon lepilom na spodnjo stran panelov, potem pa sem si premislil. Pritrdil jih bom na tanko žico, napeto pod celicami. Ves material imam. Ko montiram zaključke na žičko, mi eden pade v vodo. Ni čudno, saj sem stal na prstih in se stegoval pod celice. Zaključek je tiste vrste, ko moraš v kovinsko skodelico napeljati oba konca žice, gor pride ploščica, nato matica. Še na mizi bi šlo lažje, če bi imel tri roke, a raztegnjen nad vodo bi potreboval štiri. Na srečo imam rezervo. Najprej žička ni dovolj napeta, zato si naredim sistem škripčevja, jo zategnem in ponovim vajo. Za vsak primer sem spodaj podstavil mrežico za ribe. Sedaj mi seveda ni nič padlo (v mrežico).

Heron: Tomaž Pelko

Žica je lepo napeta. Še odrežem odvečni kos, pa bo. Ampak za žagico je žica pretanka, za klešče pretrda. Samo 2 mm, pa tak cirkus. Grem po Dremel. Bom odfleksal. Zadnjič sem v Merkurju kupil dobre fleks ploščice. Ampak groza: Dremel ne dela. Takoj posumim krtačke, saj je orodje tukaj izpostavljeno prahu stekloplastike in se lahko kaj zapaca. Krtačke so videti kot nove. Prižgem – ne dela – malo zavrtim z roko in nekako na pol dela. Se pa kar dobro iskri pri krtačkah. Verjetno bo treba očistit rotor. Upam, da ni šel kondenzator, saj tega pa nimam. A to bom delal drugič. Zdaj prerežem tisto žico, dokler zverinica za silo dela. Nova ploščica prereže rostfrej, kot da ga ni. Vsaj to, da me niso nafarbali z dragimi ploščicami ...

In takrat me kliče Lili k večerji. Naredila je odličen curry. Iz puranjega stegna in melancana. Curry paste, ki jo sicer doma dela sama in jo porcijsko zamrzne, nimava več in je delala s suhimi začimbami. Pa sem vseeno vse prste polizal. Čez pa špansko pivce. To pomeni konec dela za danes. Jutri je še en dan. Slik pa danes ni, sem tudi že na tesno s podatki. WiFi-ja tukaj ni in moram vse delati s podatki prek telefona. Na srečo sva v EU, sicer bi bil to drag hec. To, kako računalnik in telefon razmetavajo s prenosom podatkov, opaziš šele takrat, ko si dalj časa brez WiFi-ja. Aplikacije se hočejo ves čas osveževati, sistem rabi popravke itd., itd. Nekaj giga na mesec skuriš, če sploh nič nisi na netu. Samo za to, da so naprave žive. Katastrofa, kaj nam delajo. Včasih smo živeli s počasnimi modemi in programerji so zelo pazili na promet po mreži. Zdaj pa užgi po siromaku. A moramo res pretočiti 3 giga za en beden popravek na operacijskem sistemu na telefonu? Jaz bi vso to razvajeno razvijalsko bando dal delat preko modema. Pa da vidimo. Bi bil update velik 3 kilo namesto 3 giga. Huh, tako sem se razburil, da si grem takoj odpret še eno pivce za živce. Se beremo jutri.

 

< Gran Canaria 1. del   Gran Canaria – Tenerife >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Torek 07 Apr 2020

V tokratnem izboru neposrečenih morskih aktivnosti si lahko ogledate:

  • neposrečen skok z vodnim skuterjem
  • plovba jadrnice pod prenizkim mostom
  • genialna splavitev plovila preko drče
  • prehitevanje večjega plovila
  • prehitevanje preko plovila

Ponedeljek 06 Apr 2020

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je maja 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se to Jasmin ne bi odločil opraviti sam, s serijsko in že takrat 14 let staro jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal ali ojačal, da bi lažje zdržala široka morja in valovite oceane.  V svoji plovbi od Poreča do otočja Tonga, je napisal tri jadralske potopise, v katere je vnesel ogromno jadralskih podatkov, s katerimi bo morda navdihnil še kakšnega Slovenskega jadralca, da bo odplul po njegovi poti. Poleg tega želi dokazati, da se lahko sanje sanjajo tudi z minimalno količino denarja. Z jadrnico je obplul že dva oceana in njegova brazda v oceanih je  dolga že 18.000 navtičnih milj.  Svojo plovbo nadaljuje iz Nove Kaledonije proti Sloveniji. Kje se trenutno nahaja, kaj počne in kako doživlja svoje sanje, pa izveste tukaj!

Baie De Kuto, Ile Des Pins, 1.dan

Za včeraj vam nisem napisal nič kaj posebnega razen voščila, zato vam to dolgujem danes in bom poskusil na kratko strniti dva dni v en dan.

Marjan je imel željo, da se jima pridružim za Silvestrovo, tako da sva se zmenila, da bi šli najprej na obalo, da naredimo ogenj na plaži, malo posedimo, spijemo kakšno pivo, se pogovorimo in potem me je povabil zvečer še na njegov katamaran. Ker sem bil že nekaj mesecev z Norvežanom, ga nisem mogel ravno zapustiti in osamiti, zato sem ga povabil, da gre še on z nami na plažo ob ogenj. 

Zvečer ob sedmi uri smo se zbrali na plaži in razočarani ugotovili, da se tukaj absolutno nič ne dogaja. Velika restavracija ob plaži je trenutno samevala, ob 20:30 pa je sprejela goste iz resorta in tako je bilo vse zaprtega tipa. Ljudje z bark so se večinoma družili na plovilih in prav čudil sem se, da ni nihče prišel k ognju. Po dveh urah smo ogenj pogasili in šli k Marjanu, ki sta naju z Norvežanom lepo pogostila in prav uživali smo skupaj v družbi. Polnoč je minila brez enega poka, brez ene rakete in brez enega ognjemeta. Očitno se tukaj vsi delajo francoze in se res nič ne dogaja. Pravo nasprotje proti Barbadosu, kjer je bilo na stotine ljudi na plažah, pekli so, goreli so žari in iz hladilnih torb so jemali penino. Edino kar sem slišal, je bilo glasno odštevanje sekund ob polnoči, ki se je slišalo iz restavracije.

Zjutraj sem bil že zgoden in zgodnja je bila tudi križarka Carnival Splendor, ki je pripeljala na otok nekaj sto ljudi, ki so spet zavzeli plažo, naredili prijeten živ žav že dopoldan.  Jaz sem se lotil podiranja domače LED smreke, katero sem sestavil včeraj popoldan in tako imel na otoku borovcev edini okrašeno jadrnico. Led trak, ki mi ga je podaril Tomaž pride tako prav za razsvetljavo, lahko ga režem na manjše kose ali pa iz njega naredim meter in pol visoko smreko. Ker je bilo vse bolj provizorično narejeno, sem se bal kakšnega dežja, zato sem pač vse pospravil. Novo leto je mimo, novoletnega plesa, ki je po navadi 1.1. tukaj nimajo, zato gremo naprej v starem kopitu.

Dopoldan grem še na plažo in kratek sprehod, na barki zamenjam strgano in razcefrano državno zastavo, a imam še samo majhno. Zato pa Marjan izobesi veliko, ki plapola v zalivu. In naj še kdo reče, da nismo pomorski narod. Samo domačini so številčnejši od slovenskih jadralcev.

Danes sem jaz povabil Marjana in ostale na mojo barko, da se jima oddolžim za včeraj, tako da sem jaz skuhal večerjo. Po večerji smo še malo posedeli, se pogovarjali in se kasneje siti od dobre večerje razšli. Ostal sem sam na barki, prižgal sem prenosno in močno krmno belo LED luč, namenjeno nočnemu ribolovu s harpuno z barke. V pol ure sem videl manjšega morskega psa, zelo veliko luskasto ribo, črno-belo strupeno kačo in veliko dobrih rib za na krožnik, ki pa so zelo hitro plavale. V roke sem vzel harpuno in čakal veliko ribo, a kot zakleto ni hotela plavati blizu barke. Jaz imam čas, morda pride jutri.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Baie De Kuto, Ile Des Pins, 2. dan

Tukaj se zjutraj ob peti uri začne že beli dan in potem posije sonce ter sije vse do 18:30 ure. In kadar je sonce, mi vsak dan napolni akumulatorje do konca in nikakor ne morem biti brez energije. 

Zjutraj sem se odločil, da grem z dingijem do obale in nato peš do sosednjega zaliva Kanumera. Vzamem nahrbtnik, brisačo, kratek neopren, podvodni fotoaparat, plavutke in masko. Ko sem prišel do zaliva sem bil začuden, ker se je na plažo naselilo kakšnih 50 Japoncev, ki so se pripeljali iz kakšnega resorta z avtobusom, do zaliva Kanumera. Vsi si želijo ogledati posebno veliko »skalo« ali manjši otoček, okoli katerega se je naredil poseben ekosistem, ki ga je vzel pod svoje okrilje tudi UNESCO. Seveda je zelo zanimiv , a ker danes ni potniške ladje v zalivu in pride ena od njih spet jutri, sem nekako mislil, da bom tukaj sam. No pa je bilo tisto »sem mislil«, čisto nekaj drugega. In ne vem če poznate Japonce. Verjetno so to bolj bogati Japonci, katerih koža mora biti ves čas svetla, zato so oblečeni v posebna črna oprijeta oblačila, z zaščitnim faktorjem +50. Torej, kot bi imeli na sebi body, na glavi pa posebne kape, da se jih sončni žarek ne dotakne. Večina žensk nosi še rokavice in potem se takšni kopajo. Ampak vse v redu in prav, v vodo gredo do pasu, okoli prsi pa imajo posebne rešilne jopiče, kakršne imajo vozniki vodnih skuterjev. Zdijo se mi smešni in na svoj način primerljivi z Arabci, katere sem  srečeval na svojih potovanjih, ko sem odkrival in raziskoval brezpotja arabskih držav.

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

Našel sem si svoj prostor v vodi in se umaknil malo dlje, v bolj globoko območje za njih, a za zame še vedno plitvo. Snorkljal sem kakšno uro, morda več, čeprav sem že na začetku vedel, da tukaj ne bo tako kot je bilo na nekaterih drugih atolih, otokih ali pa na kakšnem grebenu. Vodni svet me tukaj ni navdušil. Pravzaprav me že sama narava s koralami ni navdihnila. Na tleh je na milijone zlomljenih mrtvih koral, katere so verjetno polomili visoki valovi, kateri so se od pobesnelega morja, zgrinjali na obalo. Ni bilo niti tiste barvitosti, katere sem navajen na Tihem oceanu. Nekaj barvnih rib, nekaj lepotic se sicer najde in to je vse. Nobene morske zvezde, nobenega raka, niti ježa nisem videl. A kljub temu sem zadovoljen, da vsaj nekaj od tega lahko vidim, neki mali delček, kar sem od snorkljanja pričakoval.

Popoldan se vrnem na barko, pregledujem posnete fotografije in izbiram najlepše. Saj vsi vemo kako je to. Naredimo 126 posnetkov od njih je le nekaj dobrih in potem še od teh nekaj izberemo tri najboljše in jih shranimo v album. Nisem niti vse pregledal, ko me kliče Norvežan na kavo. Sedem v dingija in se zapeljem do njega, mu nekaj pomagam okoli booma in glavnega  jadra, potem pa malo posedim in se spet vrnem v svoj dom na vodi. Zvečer gledam navtične karte, vreme, datume, počasi bo potrebno zamenjati to mesto in se premakniti drugam. Kasneje prižgem veliko luč in opazujem ribe, eno majhno kačo in čistilce umazanega oceana. Velike ribe še ni. Spet grem v barko, pišem ta blog in vsake nekaj časa stopim ven in oprezam za veliko ribo. Ni je… 

Jasmin Čauševič - Tihi Ocean

 

< Baie De Kuto – 1. del   Baie De Kuto – 3. del >


Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi)

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Ponedeljek 06 Apr 2020

V ponedeljek, 30. marca 2020, je prišlo do nenavadne pomorske nesreče. Po navedbah Columbia Cruise Services naj bi venezuelska vojna mornarica napadla križarko RCGS Resolute, nato pa naj bi se potopila.

Nemška križarka RCGS Resolute je v mednarodnih vodah, na razdalji 13,3 nmi od otoka Tortuga, opravljala nujna vzdrževalna dela na levem motorju plovila. Desni motor je normalno deloval in so ga uporabljali za vzdrževanje pozicije med popravilom. Na krovu je bilo 32 članov posadke.

Kmalu po polnoči se jim je približala ladja venezuelske vojne mornarice in po radiu od njih zahtevala, da z njimi zaplujejo v pristanišče Puerto Morena na otoku Isla de Margarita (Venezuela). Ker je križarka plula v mednarodnih vodah, je kapitan ladje najprej želel preveriti zahtevo, glede na to, da je bilo pristanišče daleč stran od njegove načrtovane plovbe. V času, ko je kapitan govoril s svojimi nadrejenimi, je vojaška ladja proti njim izstrelila več strelov. Nato so se jim približali po desni strani in trčili v njihov premec pod kotom 135 stopinj z namenom, da bi ladjo obrnili proti venezuelskemu otoku.

Križarka je v trku utrpela le manjše poškodbe in je lahko brez težav plula naprej. Drugačna usoda pa je doletela ladjo venezuelske vojne mornarice. Ker ima križarka pod vodno gladino posebej ojačen bulb za plovbo v zaledenelih vodah, je vojaška ladja utrpela usodne poškodbe trupa in vanjo je začela vdirati voda.

Križarka je ostala v bližini nesreče še eno uro. Pripravljeni so bili pomagati vojaški ladji. Večkrat so poskušali stopiti z njimi v stik preko radijske postaje, a nikoli niso dobili odgovora. Novico o nesreči so nemudoma sporočili MRCC Curacao (Maritime Rescue Coordination Centre). V centru so jim sporočili, da naj nadaljujejo s plovbo proti pristanišču Willemstad, kjer je ladja trenutno privezana.

Ladja venezuelske vojne mornarice, Naiguata, se je kmalu po trku potopila. Venezuelska mornarica je dejanje križarke označila kot kriminalno in strahopetno dejanje, ker je zapustila kraj nesreče in ni pomagala potapljajoči se ladji. Po navedbah venezuelske mornarice naj bi njihova ladja v okolici otoka Tortuga opravljala rutinske kontrole pomorskega prometa. Med izvajanjem nalog naj bi križarka trčila vanje.


Naiguata, 80 m dolga ladja Venezuelske vojne mornarice

 


Lokacija nesreče

Vir: Columbia Cruise Service - www.columbia-cs.com

Nedelja 05 Apr 2020

Epidemija koronavirusa močno vpliva na svetovno ekonomijo. Eden izmed prvih kazalnikov globalnega vpliva je drastično znižanje cene nafte na svetovnih trgih. Posledica padca cen je sprememba plovnih poti ladij.

Številni ladjarji so spremenili plovne poti. Njihove ladje namesto skozi prehode, kot sta Panamski in Sueški, raje plujejo okrog rta Horn in rta Dobrega upanja. Kljub temu da se njihova plovna pot podaljša za približno 3000 nmi in 5 dni plovbe, je to ceneje, kot pa plačilo taks za prečkanje kanala.

Takšno odločitev je sprejela tudi ladja Alexander Von Humboldt ladjarja CMA CMG. Ladja za prevoz kontejnerjev, s kapaciteto 16.022 TEU, je prejšnji teden izplula iz španskega pristanišča Algeciras. Namenjena je v malezijsko pristanišče Port Klang. Njena običajna plovna pot bi vodila skozi Sueški prekop in bi trajala 21 dni. Ladjar se je zaradi nizke cene nafte odločil, da z ladjo obpluje rt Dobrega upanja na jugu Afrike. Plovna pot se je podaljšala za 3000 nmi. Hitrost plovbe so povečali za 2 vozla, zaradi česar bo plovba potekala le 5 dni dlje kot običajno.

Podobni spremembi plovbe smo bili priča že leta 2015 in 2016, ko se je cena nafte približala današnjim. Trenutna cena nafte na svetovnih trgih je okrog 28 USD za sodček – 158,98 l. Januarja 2016 je cena znašala 36 USD. Zaradi nizke cene je plovne poti spremenilo več 100 ladij.

Sueški prekop je že spremenil politiko zaračunavanja takse. Za plovila USEC (plovila namenjena v ali iz pristanišč na vzhodni obali ZDA) so že pred dnevi ponudili 45–65 % nižje cene, sedaj pa so za 6 % znižali ceno za evropska plovila. Na ruti FAL1, na kateri pluje tudi ladja Alexander Von Humboldt, pluje skupno 11 ladij. Koliko jih bo spremenilo plovno pot, bo jasno v kratkem.

Foto: MarineTraffic.com

Sobota 04 Apr 2020

Večerne navtične delavnice v organizaciji podjetja Spinaker.si potekajo vsak lihi dan ob 20.00.

 

 Kako omejiti možnost padca človeka v morje?

 

 

Pretekle delavnice tega tedna

 

Zakaj sidro drži? Spoznajmo fizikalne zakonitosti pri sidranju

 

Kaj se je treba dogovoriti s posadko pred izplutjem?

Tudi izkušeni samostojni skiperji so odvisni od svoje posadke, pa čeprav morda od posadke ne potrebujejo nobene posebne pomoči. No, običajno je pomoč potrebna tudi pri pomorskih opravilih, zato mora skiper posadki nujno posvetiti dovolj pozornosti.

Oglejte si tudi dosedanje delavnice na tej povezavi

Petek 03 Apr 2020

Marina Punat, Krk

Pandemija koronavirusa je v samo nekaj tednih temeljito spremenila način življenja in nas soočila z neverjetnimi izzivi, na katere se je bilo nemogoče pripraviti. Dobesedno je vsak vidik našega življenja, in to na globalni ravni, zaznamovan s pandemijo.
Vsi se zavedamo, da je to stanje nepredvidljivo, in da bo trajalo kar nekaj časa.

V Marini Punat so razmišljali, kako bi se prilagodili novo nastalim razmeram, da bi vam olajšali vsaj tiste skrbi, ki se nanašajo na vaše plovilo. Zato smo v sodelovanju z Marino Punat in Ladjedelnico Punat zagnali akcijo, v kateri vam ponujajo:

BREZPLAČNO VGRADNJO SENZORJEV AKUMULATORJA

Senzorje, ki jih boste naročili, vam bodo v vaše plovilo vgradili brezplačno. Vgradnjo bo opravil pooblaščeni elektrikar jahtnega servisa (predpogoj je, da hranite ključ svojega plovila v Marini Punat). Senzor dima, ki ga prejmete kot darilo marine, vam bodo skupaj s senzorjem  akumulatorja prav tako vgradili brezplačno.

BREZPLAČNA UPORABA STORITVE

Prve tri mesece vam ne bodo zaračunali predplačila. Vsem kupcem, ki ste že plačali letno predplačilo, pa dajemo dodatne 3 mesece storitev gratis.

BREZPLAČNO PRIKLJUČEVANJE PLOVILA NA ELEKTRIKO.

Delavci marine vam bodo brezplačno priključevali plovilo na električno omrežje marine po opozorilu, ki ga bodo dobili od pametnih senzorjev in skladno z objavljenimi pogoji Marine Punat. Predpogoj za ponujeno storitev sta seveda senzor akumulatorja in senzor dima.

ČAS TRAJANJA TE AKCIJE JE OMEJEN NA PRIHODNJE 3 MESECE!

Posebno v teh kriznih časih so nam senzorji lahko v veliko pomoč in zelo uporabni pri izvajanju nadzora nad vašim plovilom. Pozivajo vas, da opremite svoje plovilo s pametnimi senzorji, ki bodo pomagali k skupnemu cilju – varnosti vašega plovila.

SENSE4BOAT

Pametni senzor akumulatorja

Ta senzor kontinuirano nadzoruje (vsake 3 ure) do dva baterijska sklopa in vas opozarja, kdaj je potrebno napolniti akumulatorje, da bi se lahko izognili poškodbam zaradi sulfatizacije in globokega praznjenja. Prav tako senzor zaznava začetek oziroma konec polnjenja baterij. Senzor ima lastno napajanje, ki je avtonomno do treh let.

 

Prodajna cena: 160 EUR

 

SENSE4BOAT

Pametni senzor dima

V kabini vašega plovila zaznava dim kot indikacijo mogočega požara. Izredno enostaven je za vgradnjo, za katero je potrebno minimalno tehnično znanje. Senzor deluje brez priklopa na elektro inštalacijo plovila, preko lastnih baterij, ki avtonomno delujejo minimalno 5 let.

Pametni senzor dima boste prejeli kot donacijo marine, predplačilo opravljanja storitve nadzora pa morate plačati po ceniku. Če senzorja dima ne želite prejeti v dar, prosimo, da to označite pri naročilu.

Cena: Donacija marine Punat

 

Brezplačna aplikacija za nadzor vaših senzorjev

SENSE4BOAT

S pomočjo mobilne aplikacije SENSE4BOAT lahko upravljate z vsemi senzorji, dostopate do njihovih meritev, evidentirate in sledite seznamu vseh opozoril. Aplikacija je zelo enostavna in intuitivna za uporabo.

V sklopu te akcije je uporaba senzorjev prvih 90 dni brezplačna, potem pa se letno predplačilo plačuje po priloženem ceniku:

SENSE4BOAT

Senzorje lahko naročite preko e-trgovine, plačate jih lahko takoj oziroma preko izstavljenega računa, ki ga boste prejeli ob prevzemu in vgradnji.

V kolikor bi želeli pridobiti še več informacij in znanja o inovativnem in edinstvenem sistemu, vas prosijo, da obiščete spletno stran ali pa jih pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

 

SENSE4BOAT

 

 

Petek 03 Apr 2020

Honda marine - Fred Bobek d.o.o.

Generalni uvoznik za motorje Honda je z letošnjim letom postalo podjetje Fred Bobek. Svoje poslovne prostore bodo odprli v BTC v Ljubljani. Na voljo bo kompletna paleta zunajkrmnih motorjev tega japonskega proizvajalca, rezervni deli in vse poprodajne aktivnosti, ki jih bodo potrebovali kupci njihovih izdelkov.

Podjetje se lahko pohvali z dolgoletnimi izkušnjami pri prodaji in servisiranju zunajkrmnih motorjev Honda. Zagotavljajo kakovostno storitev in izjemno hitro dobavo rezervnih delov. Svoje storitve nameravajo stalno izpopolnjevati in nadgrajevati. Z nakupom motorja Honda želijo kupcem ponuditi zanesljiv izdelek in občutek varnosti.

Kljub temu da je podjetje komaj prevzelo zastopstvo za Slovenijo, pa že imajo razvejano prodajno mrežo. Trenutno so njihovi izdelki na voljo pri šestih prodajalcih v Sloveniji.

Prodaja in servis v Sloveniji:

  • C&G Navigator d.o.o., Ptuj
  • Nautic service trgovina d.o.o., Bertoki
  • Vrtinc navtika d.o.o, Ljubljana
  • Moto-Nautika d.o.o., Miklavž na Dravskem polju
  • Motoland Panizag, Kranj
  • Navtika Rožej-Rožej Luka s.p., Ljubljana

Brezskrbna uporaba motorjev tudi na Hrvaškem

Podjetje Fred Bobek, d. o. o., ima izjemno razvejano mrežo pooblaščenih serviserjev tudi na Hrvaškem. Če boste dopust preživljali na vzhodnem Jadranu, bo dobro poskrbljeno tudi za vso potrebno podporo. Rezervni deli in serviserji so razporejeni po celotni obali. Več kot 40 serviserjev je razporejenih vse od slovenskih Bertokov, pa vse do Dubrovnika na Hrvaškem.

Seznam serviserjev na Hrvaškem s kontaktnimi podatki

Kraj Podjetje Naslov Telefon
BIBINJE Servis Gerry Ante Starčevića 4 385 91 207 23 23
BILJE Moto-nautika d.o.o. Blatna ulica 48 386 31 283 683
BRAČ (MILNA) Sea service Bobica Glavica 2 385 98 918 60 97
BUJE Kramer d.o.o. Vrh 67 385 98 750 786
CRIKVENICA Brodomehanika V. Nazora bb 385 51 781 555
DUBROVNIK Lanterna obrt Na rivi 49 385 91 533 51 25
HVAR Nautilus U.O. Težačka 1 385 91 931 73 08
JELSA Gringo marina Vrsina 385 98 387 878
KORČULA Box Gamma d.o.o. Ulica 69 br.19 385 98 345 712
KORČULA Mehanika Nautika d.o.o. Dr. Dinka Miroševića 9 385 91 507 46 35
KORČULA (BLATO) Bonaventura d.o.o. Blato Ul. 85 br 57 385 20 333 485
KRK (KORNIĆ) Obrt za usluge Danijel Marine Murajska 13 385 99 296 91 66
KRŠAN (ISTRA) Jego, vl. Goran Jedrejčić Brenkovići 4A 385 91 582 89 45
LABIN STP Vinež 61a 385 52 856 825
LABIN AquaMaris, nautic shop Rudarska 7 385 91 583 60 62
MAKARSKA Prgomet - auto moto nautika Put Mlikarica 10 385 98 882 476
MALI LOŠINJ Nadir d.o.o. Donja Bričina 2 385 98 216 725
MALI LOŠINJ Nautilus Marine Sv. Martin 56 385 98 482 706
MOKOŠICA Nautički servis Dubrovnik Aci marina Komolac 385 91 523 47 77
NOVI VINODOLSKI Navitech d.o.o. A. Mataie bb 385 51 792 073
OMIŠ Servis Raketa Put Borka 9 385 91 517 60 48
PAG Servis Julovica Josipa B. Jelačića 18 385 23 611 889
PAG (NOVALJA) NPG Šestan - Nautica Servis Branimirova 15 385 98 549 057
PAŠMAN Komornik d.o.o. Pašman 114 385 91 210 28 97
POREČ Fereli d.o.o. Partizanska 4/II 385 52 436 660
POREČ Zlatna d.o.o. Mate Vlašić 45 b 385 52 453 449
PRIVLAKA Motomar servis Glavinci 46 385 91 515 77 81
PULA Tehnomont d.d. Industrijska 4, p.p. 91 385 52 385 384
PULA Navis Imperium Dragonja 14, Fažana 385 98 874 388
PULA Libarna d.o.o. Kovačićeva 1 385 91 533 03 18
RIJEKA Penta stil d.o.o. Klići 26 385 51 506 180
ROVINJ Nauticar d.o.o. Porton Biondi bb 385 98 214 210
SENJ Autoservis Žarković Fortica 5 385 98 161 93 51
SPLIT Motonautika d.o.o. Hektorovićeva 31 385 21 571 666
SUPETAR Nautic Centar Brač Dolčić 4/B 385 95 900 39 08
SV. FILIP I JAKOV Casper Zora dalmatinska 29 385 98 298 428
TROGIR Servisni Centar Trogir d.o.o. (Marina Trogir) Put brodograditelja 16 385 21 881 488
TROGIR Budimir d.o.o. servis brodskih motora Cesta Put Divulja 13 385 95 909 52 95
UBLI - O. LASTOVO Kvinta obrt Nižno polje 4 385 98 612 184
UMAG Almi d.o.o. ACY Marina 385 52 741 065
VIS Servis Clif Zagrebačka bb 385 98 784 610
VIS (KOMIŽA) Salutica Mehanička radiona Obala pape Aleksandra II bb 385 98 634 545
VODICE Fred Bobek d.o.o. Put Gaćeleza 5/b 385 22 44 33 00
VODICE Adriatic Servis Put Gaćeleza 5b 385 98 757 135
ZADAR Batur, popravak i održavanja vm Kamila Horvatina 2 385 98 940 72 30
ZAGREB Prvi moto studio Ibrišimovićeva 4 385 1 707 92 22

Več informacij na Honda Marine

Četrtek 02 Apr 2020

Kawasaki STX 160

Kawasaki je predstavil popolnoma prenovljen model dvosedežnega vodnega skuterja z oznako STX 160.

Novi STX 160 je pripravljen na novo obdobje. Kljub temu da se je predhodni model uspešno prodajal vrsto let, so ga močno prenovili, da bo kos tržnim zahtevam tudi v prihodnjih letih. Tudi v prenovljeni obliki ni izgubil svojih izjemnih lastnosti. Le številne so mu dodane.

Nova oblika zagotavlja še bolj udobno plovbo. Nadgrajena dodatna oprema, plovne lastnosti in hitro odzivanje med manevriranjem pa so ostale enako vrhunske lastnosti kot pri predhodniku.

Zaradi prenove oblike se je povečal volumen plovila. Izkoristili so ga za povečanje rezervoarja goriva z 62 na 78 litrov, kar je največ v razredu. Skupaj z odličnimi karakteristikami motorja zagotavlja izjemno dolg doseg in je pripravljen tudi za daljše izlete.

Kawasaki STX 160

Na komandno konzolo so namestili nov digitalni zaslon z veliko svetilnostjo. Merilec hitrosti in obratomer sta nameščena v sredini. Na zaslonu se lahko prikazujejo različni podatki, od trenutne porabe goriva, števila ur plovbe, zunanje temperature do zgodovine najvišjih hitrosti in še bi lahko naštevali.

Novo oblikovani sedeži in več prostora za noge zagotavljajo več udobja med plovbo.

Tehnični podatki:

  • Mere: 3,15 m x 1,18 m x 1,15 m
  • Rezervoar goriva: 78 l
  • Moč motorja: 160 KM
  • Teža: 383 kg
Četrtek 02 Apr 2020

 

Za vse navtične navdušence bi v naslednjih dneh bil ponovno dober razlog za skok v štajerski del Slovenije na obisk Moto - Nautike v Miklavžu pri Mariboru. Ampak ker smo v teh časih malo omejeni z obiskom prodajnih salonov, so pri Moto-Nautiki poskrbeli, da lahko vse potrebno opravimo kar iz domačega naslonjača. Hitro in predvsem UGODNO!

S pestrim naborom navtične opreme ponujajo rešitve za popolnoma vse potrebe. Pravi naslov za vse navtike, odvisnike od adrenalina ali preprosto - za ljubitelje vodnih športov.  Navsezadnje, vsi si želimo najti vse, kar potrebujemo - na enem mestu!

Vse kar potrebujete, lahko najdete kar preko spletne trgovine, ki se nahaja na naslovu: www.motonautika-shop.com.

Pestra paleta več kot 200 različnih tub - za enega potnika, dva, tri ali več, wakeboardov, kneeboardov, SUP-ov, vodnih smuči, vrvi za tube in smučanje.

Več kot 300 rešilnih jopičev vseh velikosti, barv in materialov. Ogromna ponudba neoprenskih oblek, kratkih ali dolgih. Očala, obutev, vodoodporne torbe, uzde, tlačilke ali modna oblačila za zaščito pred soncem - izdelana iz lajkre.

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

MIX & MATCH kolekcija JOBE

Prvič do zdaj so pri JOBE predstavili koncept "MIX and MATCH", kar pomeni, da so barvno in stilsko uskladili artikle iz različnih področij. Tako lahko kombinirate vodno tubo, smučke, wake ali jopič in se pri tem barvno uskladite z svojo družino ali svojimi prijatelji. Na spodnjih slikah si oglejte kakšne barvne palete iz kolekcije MIX & MATCH so pripravili za letošnjo poletje.

JOBE je predstavil tudi novosti za leto 2020. Kar je ključnega pomena za izpostaviti, je to, da so v novem katalogu spremenili kar 75% ponudbe. Zelo zanimiva in predvsem varna je nova tuba PROTON, saj ima notranji prostor, ki je varnostno obdan naokoli.

Izkoristite priložnost za znižan nakup in brezplačno poštnino in bodite pripravljeni na letošnje poletne dogodivščine. Mi verjamemo, da bomo vsi, kljub vsemu … tudi letos brezskrbno se sproščali na jadranskem morju. Na blazini, na tubi, na SUP-u … ? Vse to boste našli na: www.motonautika-shop.com

#ostanidoma.

Vse artikle na zalogi odpošljejo še isti dan! POŠTNINA JE BREZPLAČNA!

Sreda 01 Apr 2020