Novice

Podjetje Seven Marine je na navtičnem salonu v Miamiu predstavilo izvenkrmni motor, ki razvije osupljivih 557 KM.

Podjetje Seven Marine je leta 2010 ustanovila ekipa preizkušenih inovatorjev z več deset letnimi izkušnjami na navtičnem področju. Vsi člani ekipe so bili izbrani zaradi njihovih specialnih znanj in dosežkov z enim samim namenom, da trgu ponudijo tehnološko najbolj dovršen, najmočnejši in najkvalitetnejši izvenkrmni motor na planetu. Predsednik družbe je Rick Davis, ki ima ogromno izkušenj na področju navtičnih motorjev. Sodeloval je pri razvoju motorja Mercury Optimax, dvotaktni ekološki motor, Mercury Verado, uspešen štiri taktni motor in pri razvoju motorja Cummins-Mercruiser Diesel Zeus.

Seven Marine 557 je izdelan iz General Motorsovega 6,2 litrskega, V8 bloka, ki je prilagojen uporabi v navtiki. Za kontrolo motorja skrbi MEFI 6 kontroler. Moč motorja na osi znaša neverjetnih 557 KM. Motor ni zahteven glede goriva. Poganjamo ga lahko že z 89 oktanskim bencinom. Ko ga prižgemo, bomo takoj zaslišali prepoznaven zvok osem valjnega ameriškega mišičnjaka. Izpušni sistem izdelan iz nerjavečega jekla, je vodno hlajen. S tem so mu zmanjšali temperaturo, kar pripomore k dodatni ekonomičnosti motorja. Za dovolj velik pretok hladne vode skrbita dve vodni črpalki.  3,5 inčni izpuh je speljan skozi propeler, s čemer so hrup zmanjšali na minimum in zagotovili udobno plovbo.

Kot se za visoko zmogljiv motor spodobi, so se pri hlajenju držali načela, da slana voda sodi v morje in ne v motor. Hladilni sistem je zaprt in je prvi zaprt sistem vgrajen v izvenkrmni motor. Namesto slane vode skozi motor kroži etilen glikol. Ta se hladi na posebnem hladilniku, ki pa je hlajen s slano vodo. Slano vodo v hladilnik črpata dva impelerja, ki se vrtita v nasprotni smeri in zagotavljata enakomeren pretok vode. Poleg hladilne tekočine motorja je hlajeno tudi olje motorja. Vodni črpalki sta nameščeni na skrajnem zadnjem delu motorja in imata enostaven dostop za vzdrževanje. Samemu hlajenju so namenili izjemno pozornost, saj je od njega odvisno zanesljivo in dolgotrajno delovanje motorja.

Za prenos moči iz motorja do propelerja skrbi prenos podjetja ZF Marine, ki je podedoval lastnosti dosedanjih prenosov, razvit pa je bil posebej za ta motor. Upravljanje ni več mehansko. Uporablja se tehnologije fly-by-wire. Za hitro odzivnost in natančnost skrbi računalnik. Posebnost tega motorja je tudi menjalnik. Skonstruiran je tako, da omogoča hitro zamenjavo prestavnega razmerja z zamenjavo zobnikov. Tako lahko sami izberemo idealno razmerje navora, moči in ekonomičnosti porabe, glede na vrsto in težo plovila. Zaradi izjemne prilagodljivosti lahko na plovilo namestimo en, dva, tri ali pa celo štiri motorje.

Ker so motorji 557 izdelani za doseganje visokih hitrosti, so želeli izdelati nogo, ki bo imela kar najmanjši upor. Tako v nogi ni nobene premične sklopke in za menjavo prestav skrbi le prenos. Noga je vitka, upor je majhen. Nanjo lahko namestimo propelerje vse do velikosti 18''.

Motorji Seven Marine 557 so izdelani za plovila, ki tehtajo med 9 in 18 t. Oblikovani so za doseganje hitrosti preko 85 vozlov. Če želite pluti s takšno hitrostjo, bo verjetno potrebno na vaše plovilo namestiti tri motorje. Cena kompleta treh motorjev in vsa potrebna elektronik za upravljanje znaša okrog 200.000 EUR. Če se odločite za le en motor in hitrost plovbe okoli 50 vozlov, pa vas bo to stalo okrog 50.000 EUR.

Vir: http://www.seven-marine.com/

Ob 9.43 uri je tovorna ladja Cherokee, ki pluje pod Malteško zastavo, pristajala v Reški luki. Zaradi prevelike hitrosti je trčila v obalo in jo poškodovala.

Tovorna ladja Cherokee, ki v dolžino meri 139 m in tehta 4962 bruto registrskih ton, je s 13 člani posadke v četrtek dopoldne pristajala v luko v Reki. Obali so se približevali z veliko hitrostjo. Kapitan ladje je prepozno ugotovil, da se približuje prehitro. Kljub temu, da je vključil vzvratni pogon z vso močjo 1766 KW močnih motorjev, je bilo prepozno. S premcem ladje je udaril v obalo. K sreči je ladja utrpela le površinske poškodbe. Nekaj poškodb je nastalo na obali, posadka na ladji pa ni poškodovana.

Kapitan ladje je moral takoj po pristanku opraviti alkotest, ki pa je pokazal, da ni bil pod vplivom alkohola. Očitno je le slabo ocenil hitrost ladje pri pristajanju, je prepozno zmanjšal in prepozno vključil vzvratni pogon.

Zaradi poškodb operativne obale luke, delavci luške uprave že pišejo odškodninski zahtevek lastniku ladje, za povračilo stroškov, ki so nastali zaradi nepravilnega manevra pri pristajanju. Kazen za napako pa bo plačal tudi kapitan ladje.

Jadralci regate Clipper so bili eni prvih, ki so zapluli v poletni čas. Na sredini Pacifika je poleg spremembe časa prišlo tudi do spremembe vremena. Pihajo močni vetrovi, zrak je hladen in vsi so premočeni zaradi močnega dežja in valov, ki se prelivajo preko krova.

Skipper ekipe Derry~Londonderry~Doire, Sean McCarter je dejal: »Včeraj smo se pripravili za najhuje. Preko noči smo pričakovali vetrove do 70 vozlov. Pa se napoved k sreči ni uresničila. Pihali so zmerno močni vetrovi. Imeli smo le obilico dežja. Celo noč smo pluli počasi. Čakali smo, kdaj bodo v nas udarili močni vetrovi in hladna fronta. Nič se ni zgodilo. Pluli smo s solidno hitrostjo z nekoliko večjimi jadri, kot smo planirali. «

Skipper ekipe Jamaica Get All Right, Pete Stirling, ki pluje s svojo ekipo najbolj južno je imel nekoliko drugačno vreme preko noči. »Ne vemo natančno kakšno vreme imajo jadrnice, ki plujejo severno od nas. Mi smo imeli enkratno nočno plovbo. Verjetno eno najboljših do sedaj. Preko noči so bili napovedani močni vetrovi in visoko morje. Temu primerno smo se pripravili in namestili nevihtna jadra. Vetrovi so dosegali le med 40 in 50 vozli, v sunkih nekoliko več. Morje je bilo razburkano, vendar smo lahko vseeno jadrali brez večjih težav. Pluli smo s konstantno hitrostjo in posadka je bila zelo zadovoljna.«

Nov dan z novim poletnim časom pa ni bil prizanesljiv do ekipa Derry~Londonderry~Doire. Med jadranjem v vetru, ki je pihal s hitrostjo 35 vozlov, so se v ekipi odločili zamenjati jadra. Andrew Taylor, 46 letni jadralec iz Londona, je pri menjavi padel v vodo. K sreči je bila ura 11.40 po lokalnem času in jadrnica je plula podnevi v dobri vidljivosti. Ekipa je nemudoma pričela z reševanjem svojega člana, vendar so kljub vsemu potrebovali skoraj dve uri, da so ga potegnili iz vode. Anglež je bil zopet na krovu ob 13.30 uri po lokalnem času. Takoj so mu nudili medicinsko pomoč. Kaj natančno se je zgodilo na jadrnici, bodo sporočili naknadno. Z jadrnice so poslali klic v sili »mayday«, na katerega se je odzvala jadrnica OneDLL, ki je plula najbliže ekipi. Njihova pomoč k sreči ni bila potrebna.

PORTOROŽ – Jahtni klub Portorož je od petka do nedelje gostil prvo etapo evropskega pokala razreda Melges 24, ki se ga je udeležilo 24 posadk iz 10 držav. V osmih plovih izpeljanih po zmernem maestralu je bila najprepričljivejša ekipa Altee iz Italije. Najboljša slovenska jadrnica, Atena, je sidro odvrgla na osmem mestu.

Melges 24 je 7 metrov dolga tekmovalna jadrnica, ki jo je projektiral Buddy Melges, član zmagovalne posadke Pokala Amerike leta 1992. Ker je lahka, okretna, razmeroma poceni in preprosta za prevažanje, je postala nemudoma priljubljena med rekreativci. Leta 1998 je že imela svoje prvo svetovno prvenstvo. Lastniki se vsako sezono pomerijo tudi na 5 tekmah evropskega pokala in prvo je letos gostil Jahtni klub Portorož. »Za organizacijo smo se odločili, ker bi si v bližnji prihodnosti želeli kandidirati za evropsko prvenstvo. To je bil test, preden se odločimo za resnejši korak,« je pojasnil član organizacijskega odbora Branko Parunov.

Z veseljem bi se vrnili

Večina posadk se je v Sloveniji znašla prvič in bila nad gostoljubnim sprejemom ter ugodnim vetrom navdušena. Vse tri dni je floto namreč poganjal maestral, ki se je v zalivu razpihal ob poldnevu ter regatnemu odboru omogočil izpeljavo osmih preizkušenj. »To je bila naša prva regata po zimskem premoru. Sprva nismo bili uigrani, a smo vseeno jadrali konstantno, kar nam je na koncu prineslo zmago. Ta rezultat nam veliko pomeni, saj si podobne razmere obetamo maja na evropskem prvenstvu na Blatnem jezeru,« je dejal krmar Altee Andrea Racchelli. Za razlike od Italijana si je Tonu Toniste, dobitnik dveh olimpijskih kolajn v razredu 470 leta 1988 in 1992, želel več adrenalina. »V četrtek smo trenirali po burji in neizmerno uživali. Škoda, ker se ni obdržala. Mogoče pa je tak umirjen začetek boljši,« se je filozofsko tolažil drugouvrščeni Estonec. Tretje mesto v skupnem seštevku je osvojila ekipa Audi Riccarda Simoneschija.  »Imamo novo jadrnico, zato je ta uvrstitev zadovoljiva. Nekaj napak bo potrebno še odpraviti, kar se tiče organizacije pa nimam pripomb. Z veseljem bom podprl kandidaturo Portoroža, če se bodo zanjo odločili,« s pohvalami ni skoparil Simoneschi.

Jerkovič najhitrejši v domači konkurenci

Za štiri slovenske posadke je dogodek veljal tudi kot državno prvenstvo. S 64 točkami je naslov prvaka ubranila zasedba Atene, ki ji je poveljeval Jure Jerkovič. »Kvalitetna konkurenca, lepo vreme in zmaga, kaj več bi si sploh lahko želeli?« so vtise po popolnem vikendu strnili prvaki. Agapeja krmarja Hinka Goliasa je bila druga in Little Big Man z Markom Potiškom za krmilom tretja.

REZULTATI:

Evropski pokal Melges 24 – 24 posadk, 8 regat, odbitek najslabše

1. ITA      Altea/Andrea Racchelli                   3.,2.,2.,2.,(5.),1.,1.,1.         12 tč

2. EST      Lenny/Tonu Toniste                         2.,3.,5.,(14.),4.,3.,5.,7.       29 tč

3. ITA      Audi/Riccardo Simoneschi              5.,1.,(10.),7.,3.,6.,2.,6.       30 tč

Državno prvenstvo - 4 posadke, 8 regat, odbitek najslabše

1. Atena                 Jure Jerkovič (JK Ljubljana)       65 tč

2. Agapeja              Hinko Golias (SC Aurora)          77 tč

3. Little Big Man   Marko Potišek (JK Maestral)      103 tč

PORTOROŽ – Piranski zaliv gosti prvo etapo Evropskega pokala razreda Melges 24, ki se je včeraj začela z uvodnimi štirimi plovi. Za floto 24 jadrnic iz 10 držav je to zadnje srečanje pred evropskim prvenstvom, za štiri slovenske ekipe pa tekmovanje velja tudi kot državno prvenstvo.

Jadralci razreda Melges 24 so se po dolgi zimi vrnili v tekmovalne vode in prva postaja v ciklu petih regat je Portorož. Organizacija tridnevnega dogodka je bila zaupana Jahtnemu Klubi, čigar člani so v dopoldanskih urah stehtali petčlanske posadke, ki ne smejo biti težje od 375 kilogramov, ob poldne pa že naznanili štart prvega plova. Na regatnem polju med Piranom in Crvenim vrhom se je v burji in popoldanskem zahodnem vetru najbolje znašla italijanska Altea, ki je nanizala tretje in tri druga mesta. »V Portorožu jadramo prvič, zato nismo pričakovali tako visokih uvrstitev. Ostale posadke so imele nekaj težav, medtem ko smo mi jadrali konstantno dobro,« je s sinergijo na krovu zadovoljen Andrea Racchelli. Drugo mesto v skupnem seštevku je pripadlo ekipi Audi krmarja Riccarda Simoneschija, trenutno tretji z istim izkupičkom točk pa so Norvežani Storm Capital Racing Team. »Na prizorišče smo prispeli šele sinoči po več kot dvajset urni vožnji. Bili smo nekoliko utrujeni, toda za razliko od Skandinavije je tukaj že prava pomlad in na morju so nadvse uživali. Začeli smo nekoliko slabše potem pa z vsakim plovom napredovali. Če bo šlo tako dalje, nam zmagovali oder ne uide,« ciljev ne skriva Peder Jahre.

Najvišje uvrščena slovenska posadka – Atena - se nahaja na devetem mestu. »Glede na izjemno domačo in tujo konkurenco sem nad našim rezultatom prijetno presenečen. Na tekmo se nismo posebej pripravljali, je pa res, da imamo morda nekoliko prednosti zaradi poznavanja lokalnih razmer,« je formulo za odličen štart razkril krmar Jure Jerkovič. Prešerne volje je bil po zmagi v četrtem plovu tudi Hinko Golias. »To je naša prva tekma po dveh letih. Ves marec smo se dogovarjali za treninge, a vedno je prišlo nekaj vmes. Neuigranost na krovu se je nedvomno poznala. No, v zadnji regati smo se vendarle zbrali in jo odvozili brezhibno.  Odlično smo štartali, obrate izvajali kot se spodobi in na koncu prečili ciljno linijo pred vsemi. To nam je dalo zagona,« se nadaljnjih preizkušenj nadeja Hinko Golias. Za 24 posadk iz desetih držav se pokal nadaljuje danes s tremi preizkušnjami in konča v nedeljo s finalnimi dvema plovoma.

REZULTATI: 24 posadk, 4 regate

1. ITA        Altea / A. Raccheli                               3.,.2.,2.,2.             9tč

2. ITA        Audi / R. Simoneschi                           5.,1.,10.,7.            23 tč

3. NOR      Storm Capital Sail Racing /P. Jahre     8.,6.,6.,3.              23 tč

...

9. SLO       Atena / J. Jerkovič                                13.,5.,15.,6.          39 tč

11. SLO     Agapeja / H. Golias                              12.,18.,16.,1.        47 tč

19. SLO     Little Big Man / M. Potišek                 17.,20.,20.,8.        65 tč

22. SLO     Mazzi / T. Virnik                                  23.,21.,22.,22.      88 tč

V sredo 19.3.2014 se je v kavarni Geonavtik v Ljubljani odvilo prvo predavanje iz serije Varno med valovi, ki je govorilo o sidranju.

Predavanje je bilo organizirano skupaj z izidom knjige jadralca Bobbya Schenka: Sidranje, ki je izšla v slovenskem jeziku pri založbi Osminka. Ker je očitno sidranje izjemno zanimiva tema so bili organizatorji prisiljeni  185 udeležencev razdeliti na tri skupine in predavanje izvesti kar trikrat v enem dnevu. Prva skupina je pričela že ob 17.30, zadnja pa ob 20.30.

Pogovor o sidranju je vodil Mitja Zupančič, lastnik založbe Osminka in avtor številnih navtičnih člankov v slovenskih navtičnih revijah, organizator navtičnih dogodkov in pisec navtičnih knjig in priročnikov.

Prvi se mu je pridružil Marijo Kljaković Gašpić, kapitan dolge plovbe z 30 letnimi izkušnjami na plovbi po vseh oceanih sveta in številnih rekah. Na prvo vprašanje, kako se odloča, kje se bo s svojo barko zasidral je hudomušno odgovoril: "O tem, kje se bomo sidrali, odloča moja žena. Želi da je morje plitvo, da ja na dnu mivka in da je voda čista. Jaz moram samo poskrbeti, da bo sidranje varno." V nadaljevanju je spregovoril tudi o svojih bogatih izkušnjah, o tem kaj je potrebno narediti za varno sidranje in česa vsega ni potrebno početi pri manevru sidranja.

Damjan Sever je predstavil sedem različnih tipov sidra in pojasnil zakaj so novejše, modernejše oblike sidra bolj primerne za sidranje in zakaj so novejša sidra bolj zanesljiva za sidranje.

Tomaž Gregorič iz Spinakerja je pojasnil, kakšna so pravila označevanja plovila na sidru podnevi, ponoči in v zmanjšani vidljivosti. Kako ponoči ločimo, ali sta na sidru v zalivu dve plovili ali eno večje. Za zanesljivo sidranje in kontrolo le tega je predstavil elektronske možnosti za nadzor, od enostavnih rešitev z mobilnim telefonom do najzahtevnejših navigacijskih naprav.

Predavanje se je zaključilo še z vprašanji in odgovori.

Kaj so povedali udeleženci?

Delavnica Tehnike sidranja, je bila prijetna in strokovno izvedena. Stvar na pravem nivoju, kjer je lahko prav vsak našel kako pravo informacijo zase. Primerno tako za bolj izkušene, kot tudi za tiste manj izkušene morjeplovce. Ambrož Jakop

Predavanje so organizirali Geonavtik, Spinnaker, Osminka in eNavtika. Vsa vprašanja in komentarje v zvezi s predavanjem nam lahko pošljete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Vašega mnenja bomo veseli!

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in  sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.

S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.

Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.

Najpogostejši vetrovi na Jadranu

Na Jadranu ločimo osem osnovnih vetrov, ki jih imenujemo glede na smer iz katere pihajo. Najbolj pogosti in najpomembnejši, lahko jih imenujemo tudi glavni, so trije, burja, jugo in maestral. Ti vetrovi so glavni, ker dosegajo najvišje hitrosti, hitrosti viharja. Ostali so nekoliko manj pogosti in ne dosegajo velikih hitrosti. Običajno pihajo bolj umirjeno. To so tramontana, levant, oštro, ponent in lebič. Vse vetrove lahko prikažemo na skici, ki jo imenujemo roža vetrov (glej sliko).

Tabela 1 – Imena vetrov na Jadranu v različnih jezikih

Hitrost vetra

Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v časovni enoti. Uradna enota za merjenje hitrosti vetra je m/s (meter na sekundo). Večinoma smo navajeni izražati hitrost vetra v km/h (kilometri na uro), v navtiki pa se uporablja enota vozel ali nmi*/h (navtična milja na uro)

Med enotami obstajajo enostavne korelacije, tako da lahko hitro preračunamo iz ene v drugo po naslednjih formulah:

Preračunavanje med enotami

 Hitrost vetra v različnih enotah

Opomba:

*Uradna oznaka za navtično miljo ne obstaja. V različnih virih se uporabljajo različne oznake kot na primer NM, nm, Nm, M in podobne. V eNavtiki smo se odločili, da uporabljamo oznako nmi ker na primer dvoznačna oznaka Nm označuje fizikalno enoto za navor in z navtično oznako za razdaljo nima popolnoma nobene korelacije.

Beaufortova lestvica moči vetra

Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.

* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne. 

** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

»Offshore transfer E350 Uniform - Nautic club Rogla Racing Team - Biograd – Malta – Biograd 2014«

Nautic club Rogla je s svojo tekmovalno ekipo in gosti zaključil svoj prvi OFFSHORE projekt pod imenom: »Offshore transfer E350 Uniform - Nautic club Rogla Racing Team - Biograd – Malta – Biograd 2014«

Nautic club Rogla je s svojo tekmovalno ekipo in prijatelji v času med 06.03.2014 – 20.03.2014 izvedel odprtomorsko transfer jadranje na relaciji Dalmacija Biograd – Malta Valletta – Dalmacija Biograd. Ideja, ki je v glavah štajerskih jadralcev z dolgoletnimi izkušnjami tlela že vrsto let je za vse jadralce združene v navtičnem klubu iz Konjic, željne novih izkušenj in doživetij med drugim tudi jadranja na odprtih morjih, postala realnost. Glede na možnosti in izkušnje ostalih je prvi korak v tej smeri preizkus jadralcev in plovila na jadransko – sredozemski ruti iz Dalmacije do Malte in nazaj.

Pripravljeni sta bili dve ekipi s po 4 in 3 jadralci. Prva za pot na Malto in druga za povratek. Na Malto so potovali Stanko KOLAR, Marko DRUŠKOVIČ, Damjan PEČOVNIK in Dare URBANCL. V Dalmacijo se je vračala ekipa Dani VREČKO, Samo PODGRAJŠEK in Stanko KOLAR. Vodenje barke so člani obeh posadk zaupali Stanko KOLARJU, sicer aktualnemu predsedniku Nautic Cluba Rogla.

Biograd - Valletta

Na pot so se jadralci 1 ekipe odpravili 6. marca iz Biograda v Dalmaciji. Za plovilo so si izbrali Elanovo jadrnico E350 Performance pod imenom Uniform, s katero imajo v zadnjih dveh letih tudi največ tekmovalnih jadralskih izkušenj.

Pot jih je v večernih urah vodila najprej do Šibenika, kjer so v jutranjih urah 7. marca opravili carinske postopke in nadaljevali pot proti Visu in dalje proti Brindisiju na vzhodni italijanski obali, kamor so prispeli na večer v soboto, 8. marca. Ekipa se je odločila prenočiti in pot proti Otrantu in peti italijanskega škornja nadaljevati v nedeljo zjutraj. Na peto škornja so prispeli v večernih urah, v Santa Maria di Leuca so si ogledali veličasten svetilnik, ki daje luč mornarjem na plovbi iz Jadranskega v Ionsko morje in obratno. Sledilo je prečenje Ionskega morja, čez zaliv Taranto proti Syracusi na Siciliji. Pot, dolgo skoraj 200 milj so uspeli zaključiti v jutranjih urah torka, 11. marca. Torek je bil namenjen počitku in ogledu znamenitega siciljanskega mesta, nadaljevanje plovbe proti Malti je sledilo v večernih urah istega dne, prihod ekipe 1 v Valleto na Malti pa se je uspešno zaključil v dopoldanskih urah srede, 12.  marca. Ekipa je praktično imela ves čas severovzhodni veter, ki je Uniform odločno gnal iz krme in boka proti planiranemu cilju s povprečno hitrostjo okoli 8 vozlov na uro.

Istega dne se je v Valletto z letalom iz Trevisa odpravila ekipa 2 ob logistični podpori člana NCR RT Andreja Zidanška. Na malti so pristali v sredo zvečer, združeni ekipi sta si vzeli čas za ogled Malte vse do planiranega odhoda v petek 14. marca zjutraj - ekipe 1 z letalom proti Trevisu in ekipe 2 po morski poti v obratni smeri iz Vallette do Biograda.

Valletta - Biograd

Pot v smeri proti domu se je začela z zapletom – zaradi močnega vetra in tehničnih težav. Ob poskusu izplutja v petek,  je po posvetu s kopenskim delom ekipe v Konjicah – vlogo vremenarja in informacijsko podporo ekipama je prevzel Danijel Muha. Ekipa se je odločila odhod prestaviti za dobrih 30 ur, ko naj bi po napovedi upadel močan severovzhodnih, ki je dvignil val vse do višine šterih metrov. Naslednji dan, v soboto 15. marca so se vremenske razmere nekoliko umirile. Ekipa je izplula ob 14. uri popoldne in se odločno soočila z vetrom v premec in napornim jadranjem v veter proti južni obali Sicilije, ki jo je dosegla v poznih večernih urah. Pot je nato nadaljevala s prečenjem pod Sicilijo ter se v jutranjih urah naslednjega dne ob obratu vetra proti severu pričela vzpenjati od Sicilje proti zalivu Taranto. Zaradi zamujenega dneva so se jadralci odločili za pot brez postanka do Santa Marie di Leuca, kamor so ob izkušnji adrenalinskih dogodkov povezanih z vetrom in valom prispeli v pozno večernih urah ponedeljka 17. marca. Sledil je hiter ogled in kavica  znanem lokalu ob luki. Kratek počitek se je nadaljeval s plovbo proti Otrantu in Brindisiju, ki ga je ekipa dosegla v jutranjih urah naslednjega dne. Veter je popustil celo do te mere, da so jadralci pospravili jadra in pot nadaljevali ob pomoči motorja, ki jih nato gnal čez celoten Jadran do Lastova, kjer so se jadralci privezali v jutranjih urah srede  19. marca. Po opravljenih mejnih obveznostih, so se poslovili od simpatičnih uradnikov na otoku in se usmerili direktno proti Biogradu, kamor so ob pomoči vetra in v večernih urah tudi motorja prispeli v četrtek zjutraj ob 00:30.

Ekipo so v Biogradu s penino pričakali prijatelji, Dare je poskrbel za presenečenje in pomagal ekipi 2 varno privezati Uniform na pomol Biogradske marine.

Projekt Nautic cluba Rogla je v celoti uspel, člani posadk so dokazali, da so dovolj zreli in izkušeni tudi za Offshore jadranje. Dokazali so si, da leta vložena v izobraževanje in pridobivanje izkušenj na Jadranu niso vržena stran in da so dobra osnova za nadaljnje nadgrajevanje jadralskih ambicij posameznikov in ekipe. Ideje o novih projektih se že porajajo. Ko bodo le ti dokončno uokvirjeni jih bodo konjiški jadralci s prijatelji brez dvoma znali hitro uresničiti.

Ko tekmovalci, razsodniki, regatni odbor in organizatorji opravijo svoje delo z odliko, je mogoče vse. Letošnjemu slovenskemu odprtemu državnemu prvenstvu v jadralskem dvobojevanju, ki se je v organizaciji Jadralnega društva J/24 odvijalo prejšnji konec tedna v Izoli, so napovedi skopo odmerjale uporabne vetrove.

Po petkovem počasnem začetku sta blag jugo v soboto in zgodnji maestral v nedeljo ponudila tesen časovni okvir, ki ga je vodstvo regate v popolnosti izkoristilo. Jadralnemu društvu J/24 je ob pomoči (pre)izkušenih sodelavcev uspelo izpeljati celoten predviden program, potem pa je v nedeljo prav ob zaključku zadnjega dvoboja slovensko morje ponovno prekrila bonaca.

Štiri slovenske in šest tujih posadk se je pomerilo za naslov zmagovalca prvenstva, domače pa seveda še za naslov državnih prvakov. Napetosti in presenečenj tudi tokrat ni manjkalo. Če sta Hrvat Tomislav Bašić in Avstrijec Christian Binder suvereno držala prvi dve mesti od začetka do konca, se je za preostala mesta odvijal srdit boj. V soboto zvečer po seriji 'vsak z vsakim' je tretje mesto držal Poljak Patryk Zbroja, naslov državnega prvaka se je nasmihal našemu Gorazdu Rajarju na četrtem mestu; dva od favoritov, aktualni slovenski državni prvak 2013 Dejan Presen in švicarski krmar Lorenz Mueller pa sta pristala v spodnjem delu lestvice.

Tiho nedeljsko jutro je nakazovalo na odpoved četrtfinala in tako bi se le še prva četverica med seboj borila za medalje. Vendar je, na veselje jadralcev in predsednika regatnega odbora Bojana Galeta, maestral že zgodaj napolnil morje pred Izolo in četrtfinale je močno premešalo karte. V polfinalu so se Bašiću pridružili Christian Binder, Gorazd Rajar in Dejan Presen, za ostale pa je sledila borba za mesta od 10. do 5. V tem je bil najuspešnejši Mueller, ki v Izoli vedno jadra s 'svojo' slovensko posadko, ki se je z odlično serijo povzpel z devetega na končno peto mesto. Bašić in Binder sta si priborila veliki finale, v katerem pa Bašićeva ekipa ni dovolila presenečenj. Ekipi Gorazda Rajarja in Dejana Presena sta v malem finalu odločali o skupnem tretjem mestu ter o državnem naslovu.

Rajar je začel z zmago, Presen v drugem dvoboju izenačil na 1:1 in vse je bilo nared za dramatičen zaključek, v katerega se je kot 'koscenarist' vpletel še usihajoč veter. Pred razsodniki pod vodstvom Andraža Koželja je bil le še zadnji dvoboj. Kljub Rajarjevemu vodstvu po startu ga je ob koncu druge stranice Presen ujel, si izboril malce boljšo pozicijo, nato pa se je smer vetra ravno toliko zasukala, da v lahkih sapicah Rajar ni imel več možnosti za preboj naprej. Dejana Presen s posadko Miha Truden, Marko Pihlar in Gal Potrč Pajk je tako ubranil naslov državnih prvakov ter odnesel domov tudi pokal za tretje mesto, hrvaška posadka Tomislav Bašić, Stjepan Vitaljić, Pave Pleslić in Ivan Ivanković pa pokal skupnega zmagovalca letošnjega prvenstva.

V majhnem mestu Zumaia na severu Španije, Atlantski ocena prinaša dolge in visoke valove. Majhno mesto je pred njimi zaščiteno z dolgim in visokim valobranom. Kljub temu zna biti plovba proti pristanišču izjemno nevarna.

Jadrnica Bavaria 38 s sedmimi člani posadke na krovu, se je vračala s plovbe proti luki, do katere vodi ozek kanal. Kanal na severni strani pred valovi Atlantskega oceana ščiti visok valobran. Ključen trenutek pri plovbi v luko je obrat za 90 stopinj proti zahodu. V tem trenutku je plovilo najbolj ranljivo. In prav tu je krmar jadrnice storil napako. V kraju so navajeni tudi višjih valov kot je bil tistega februarskega dne. Srednje velik val je presenetil jadralce v nepravem trenutku. Ker se je jadrnica že obrnila proti zahodu in je bila obrnjene bočno v valove, jo je val v sekundi prevrnil. Štirje člani posadke so končali v morju. Kljub grozljivemu prevračanju, so vse štiri člane posadke rešili iz vode brez poškodb. Tudi jadrnica in preostali del ekipe so nesrečo preživeli brez večjih poškodb.

Kako je prišlo do nesreče si lahko ogledate v spodnjem video posnetku avtorja Gabi Aymat, ki je bil v času nesreče v neposredni bližini.