Glede na rotacijo propelerja ločimo desnosučne in levosučne propelerje. Razlika med njima je v tem, da desnosučni propeler potiska tekočino nazaj, ko je rotacija propelerja v desno – v smeri urinega kazalca, medtem ko levosučni propeler potiska tekočino nazaj, ko je rotacija nasprotna urinemu kazalcu. Učinek propelerjev je enak. Če smer rotacije zamenjamo se smer toka tekočine spremeni v obratno smer.
Kako določimo vrsto propelerja
Propeler je sestavljen iz lopatic in pesta. Pesto povezuje lopatice in služi namestitvi propelerja na os. Število lopatic pri propelerjih je različno. Najpogosteje se srečamo s propelerji z dvema do štirimi lopaticami. Propelerji z več lopaticami so bolj običajni pri tekmovalnih, hitrih plovilih, površinskemu pogonu (Arneson - 6 lopatic), ladjah, podmornicah,... Da ugotovimo ali je naš propeler levo ali desno sučni, obstajajo različni načini. Poglejmo si štiri najbolj enostavne. Propeler položimo na ravno površino, ter pogledamo proti pestu iz stranskega profila. Pri levosučnem propelerju lopatice potekajo od zgoraj levo proti spodaj desno. Pri desnosučnem propelerju potekajo lopatice v levo spodaj proti desno zgoraj. Druga metoda ugotavljanja je s pomočjo roke. Če propeler postavimo na dlan leve roke in lahko palec leži na lopatici propelerja, potem je to levosučni propeler. V nasprotnem primemo propeler v desno roko in palec bo ležal na lopatici propelerja, kar pomeni, da v roki držimo desnosučni propeler. Tretja metoda določanja je s pomočjo toka tekočine. Če imamo propeler nameščen na osi, ki se vrti v smeri urinega kazalca, potem bo levosučni propeler potiskal tekočino nazaj (stran od nas), desnosučni pa naprej (proti nam), če gledamo propeler od zadaj. Pri plovilih s pogonom preko osovine lahko to preverimo tudi, ko je plovilo v vodi. Plovilo trdno privežemo na privezu. Ročico plina prestavimo v vzvratno in povečamo plin na približno ¼ moči. Sedaj pogledamo obe strani plovila. Na eni strani bo voda bistveno bolj turbolentna kot na drugi. Na tisti strani, kjer je bolj turbolentna se lopatica propelerja giblje navzgor in povzroča večji potisk. Če je to na desni strani, potem imamo desnosučni propeler, v nasprotnem imamo levosučni propeler.
Kako vpliva rotacija propelerja na plovilo
Kadar je os na katero je nameščen propeler vzporedna s smerjo plovbe, rotacija propelerja na plovilo deluje z navorom. Če se propeler pri plovbi naprej vrti v smeri urinega kazalca (desnosučni propeler), potem navor deluje v obratni smeri na plovilo. Plovilo se nagne. Desni bok se dvigne, levi spusti, kar povzroči zavijanje v levo. Ta učinek je viden pri plovilih z enim izvenkrmnim motorjem, jadrnicah s saildrive pogonom, motornih plovilih z enim vgrajenim motorjem z Z pogonom s samo enim propelerjem.
Pri plovilih, ki imajo vgrajen motor in pogon preko osovine, os propelerja ni več vzporedna s smerjo toka tekočine. Zaradi tega pot lopatice propelerja ni več enako dolga, ko ta potuje navzdol oziroma ko potuje navzgor. Pot lopatice navzgor se podaljša, pot navzdol pa skrajša. Zaradi tega lopatica na poti navzgor odrine več vode in proizvede večji potisk, kot na poti navzdol. Razlika povzroči zasuk plovila okrog vertikalne osi. Smer zasuka je odvisna od smeri rotacije propelerja. Desnosučni propeler krmo plovila zanese desno pri plovbi naprej in levo pri plovbi nazaj. Levosučni učinkuje ravno obratno. Učinek je izrazitejši pri nizkih hitrostih in pri vzvratni plovbi, ker s krmilom ne moremo kompenzirati zasuka. Pri plovbi naprej je učinek majhen ali celo neopazen, saj ga enostavno kompenziramo z zasukom krmila. Ne smemo pozabiti, da krmilo deluje le kadar preko njega teče tok. (več o delovanja krmila v članku: Kako deluje krmilo?). Pri vzvratni vožnji z majhno hitrostjo ali pri pričetku vzvratne plovbe, je tok vode na krmilu šibak oziroma ga še ni. Učinek propelerja je močnejši in krmarjenje s krmilom je izjemno neučinkovito.
Na zasuk zaradi rotacije propelerja niso imuna niti plovila z Z pogonom ali izvenkrmnim motorjem. Če je kot osi propelerja vzporedna površini vode, tega učinka ni. Če pa ima pogon napačen trim potem je med osjo propelerja in površino kot zaradi katerega pride do zasuka. Če je trim noge prenizek, potem je učinek enak kot pri osovini, če je trim previsok, pa je ravno obraten.
Kako se izognemo učinkom, oziroma izkoristimo prednosti?
Nekatere učinke lahko omilimo, nekaterih žal ne. Pri motornih plovilih z enim motorjem z enim propelerjem, lahko navor zaradi rotacije plovila kompenziramo s primerno razporeditvijo teže na plovilu. Na nekoliko večjih, ki imajo na krmi nameščene hidravlične stabilizatorje, prilagodimo naklon. Pravilo razporeditev teže oziroma nastavitev hidravličnih stabilizatorjev lahko enostavno preverimo. Plovilo mora pri nevtralni legi krmila pluti naravnost. V kolikor zavija in smer korigiramo s krmilom, se poveča poraba goriva.
Učinek navora se močno zmanjša tudi z namestitvijo dveh motorjev. Če imata motorja različni rotaciji propelerjev se učinek popolnoma izniči. Enako se izniči tudi pri motorjih, ki imajo za pogon dva propelerja »dupprop«, ki se vrtita v obratnih smereh.
Pri plovilih z enim motorjem in osovinskim pogonom se temu učinku žal ne moramo izogniti. Pri plovilih, ki imajo vgrajene motorje z manjšo močjo je učinek glede na velikost plovila zanemarljiv (jadrnice). Žal pa ni zanemarljiv učinek zanosa zaradi rotacije propelerja.
Kako lahko zanos propelerja pametno izkoristimo
Kot običajno ima medalja dve strani. Učinek propelerja je lahko nadležen, lahko pa je zelo koristen. Za varno plovbo se ga naučimo pravilno izkoristiti. Ko stopimo na plovilo, se moramo najprej prepričati kateri propeler je nameščen. Ali je to levo ali je desno sučni? In sedaj, ko vemo, kako se bo obnašalo plovilo, poglejmo kje vse nam lahko koristi.
Primer: obračanje plovila na mestu in bočni pristanek
V lukah in marinah smo pogosto prisiljeni obrniti plovilo in pogosto bomo morali to storiti na zelo omejenem prostoru. Če vemo, kako se obnaša naše plovilo, bomo to izvedli mirno in elegantno. V nasprotnem primeru bo manever zahteven ali pa ga sploh ne bomo mogli izvesti. In kaj moramo vedeti? Vedeti moramo v katero smer se vrti naš propeler in na podlagi tega moramo izbrati pravo smer obračanja plovila. Če imamo nameščen desnosučni propeler, potem moramo plovilo obračati v desno, v smeri urinega kazalca. Če je propeler levosučni, potem obračamo v levo, v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Postopek obrata plovila v desno z desnosučnim propelerjem
- krmilo obrnemo skrajno desno
- ročico plina za 1-2 sekundi prestavimo v naprej. Tok vode bo trčil v krmilo in krmo bo zaneslo levo, premec desno (slika 1)
- odvzamemo plin, ročico plina prestavimo v nevtralni položaj
- ročico plina prestavimo v vzvratno in za 1-2 sekundo močno povečamo moč motorja. To bo plovilo ustavilo in krmo plovila zaneslo levo. (slika 2)
- odvzamemo plin in ročico prestavimo v nevtralni položaj
- točke 1-5 ponavljamo, dokler plovila ne obrnemo v želeno smer
Pri manevru moramo biti pazljivi. Plovilu ne smemo dovoliti, da pridobi hitrost ne v smeri naprej ne v smeri nazaj. Krmilo mora biti stalno obrnjeno v desno. Pri plovbi v vzvratni smeri nima nobenega učinka, ker plovilo nima hitrosti in preko krmila ni pretoka vode. Med menjavo prestave naprej-nazaj, moramo počakati vsaj za trenutek, da razbremenimo menjalnik in preprečimo poškodbe.
Opisan sistem obračanja bo učinkovit pri večini plovil. Za manever boste potrebovali le par metrov več, kot je dolžina plovila. Če boste poizkušali plovilo obrniti v nasprotni smeri, bo propeler kljuboval obračanju. Za manever boste potrebovali bistveno več časa in prostora ali pa ga sploh ne boste uspeli izvesti. V praksi se izkaže, da je plovilo z desnosučnim propelerjem lažje in hitreje obrniti za 270º stopinj v desno kot za 90º v levo.
Preden se odločite za izvajanja manevra v majhnem pristanišču, ga trenirajte na odprtem morju. Dobra priprava je 90% uspešne izvedbe.
Pristajanje na bok
Ko s plovilom pristajamo na bok, moramo vedeti na kateri bok pristati, če želimo izkoristiti zanos propelerja. Pri desnosučnem propelerju pristajamo na levi bok in pri levosučnem propelerju pristajamo na desni bok. Pred manevrom pristajanja pripravimo vse potrebno. Oglejmo si mesto, kjer bomo pristali, pripravimo bokobrane, vrvi ter seznanimo posadko z manevrom pristajanja in njihovimi nalogami.
Postopek bočnega pristanka (desnosučni propeler, levi bok)
- hitrost plovbe naj bo približno 1 vozel
- pod kotom 30º se približamo mestu, kje bomo pristali (slika 1)
- ko priplujemo na približno ¼ dolžine plovila do obale, obrnemo krmilo ostro v desno (slika 2)
- ročico plina premaknemo v vzvratno in na hitro povečamo plin za kratek čas (1-2s), da ustavimo plovilo (slika 3). Zasuk propelerja bo pri vzvratnem plinu povzročil premik krme proti levi, proti obali. Krmila ni potrebno obračati, ker ne bo imel učinka.
- ročico plina premaknemo v nevtralno (slika 4).
Enako izvajamo manever z levosučnim propelerjem, le da pristajamo v tem primeru na desni bok. V kolikor se najdemo v situaciji, da bi pripluli in pristali na napačen bok, lahko priplujemo z druge smeri na isto mesto in pristali bomo lahko na želeni bok.
Kaj pa, ko ne moremo pristati na želeni bok (desnosučni propeler, desni bok)
Bilo bi idealno, če bi si lahko vedno izbrali mesto za pristajanje, ki nam ga narekuje naš propeler. V praksi pa se pogosto zgodi, da si mesta ne moremo izbrati in moramo z desnosučnim propelerjem pristati na desni bok. Tudi tak manever je možen, izvedba pa je nekoliko težja in zahteva malo več izkušenj.
Manever izvedemo na naslednji način.
- hitrost plovbe naj bo približno 1 vozel (slika 1)
- pod kotom 10-15º se približamo mestu, kje bomo pristali (slika 1)
- ko priplujemo na približno ¼ dolžine plovila do obale, obrnemo krmilo ostro levo(slika 2)
- hitro dodamo plin v smeri plovbe (naprej) za kratek čas - 1s (max). S tem bomo krmo hitro približali obali (slika 3)
- ročico plina prestavimo v vzvratno in ustavimo plovilo (slika 4). Zasuk propelerja bo ustavil odmik premca od obale ter nekoliko odmaknil krmo od obale in plovilo bi moralo stati vzporedno z obalo.
Z nekaj vaje bomo v obeh primerih mojstrsko pristali. Oba manevra je potrebno vaditi. Za vadbo si izberimo primerne pogoje. Na razpolago naj bo dovolj prostora, brezvetrje, nič ali malo morskega toka, mirno morje in seveda dobra posadka. Ko bomo manever v brezvetrju obvladali, pa je čas da ga treniramo tudi v težjih pogojih. Brez treninga bi bilo nesmiselno pričakovati, da bo prva izvedba pristajanja izvedena perfektno.
