Zahodniki ali prevladujoči zahodniki

Podrobnosti: Objavljeno: 05 Marec 2018

veter

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Zahodniki ali prevladujoči zahodniki so glavni vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah med 35 in 65 stopinjami na severni in na južni zemeljski polobli. So površinski tok Ferrel-ove celice in pihajo med območjem visokega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Konjske širine (30°-38°) in področjem nizkega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Severna (na južni polobli Južna) polarna fronta (60°-65°).

Zahodniki pihajo večinoma v smeri jugozahod-severovzhod na severni polobli in iz smeri severozahod-jugovzhod na južni polobli. Najmočnejši so v času zime, ko je zračni pritisk na zemeljskih polih nižji (ko je polarni ciklon najmočnejši) in najšibkejši med poletjem, ko je polarni ciklon najšibkejši in nad poloma vlada višji zračni pritisk.

Skupaj s pasati omogočajo krožno plovbo preko oceanov in povzročajo močne krožne morske tokove. Zahodniki so lahko zelo močni. Največje hitrosti dosegajo na južni polobli, ker večinoma pihajo nad morjem in ne naletijo na pregrade. Zahodnike na južni polobli zato delimo še v tri skupine. Imena so dobili po zemljepisnih širinah v katerih pihajo in po svojih dramatičnih hitrostih, ki jih dosegajo. Zahodnike, ki pihajo v področju med 40° in 50° južne zemljepisne širine imenujemo »Rjovečih štirideset« (ang. Roaring Forties), tiste ki pihajo med 50° in 60° imenujemo »Besne petdesete« (ang. Furious Fifties) in »Kričeče šestdesete« (ang. Screaming Sixties) med 60° in 70°.

Rjovečih štirideset

Zahodniki Rjovečih štirideset pihajo na področju med 40° in 50° južne zemljepisne širine. Vetrovi nastanejo, ker so zračne mase s področja ekvatorja potisnjene proti južnemu zemeljskemu polu. Pihajo v smeri severozahod-jugovzhod. Njihova meja (40° in 50° južno) ni konstantna. Pomikajo se severno in južno glede na letni čas. Ko je na južni polobli poletje, se pomaknejo proti južnemu polu, ko je zima, se pomaknejo proti ekvatorju. Dosegajo večje hitrosti, kot ekvivalentni vetrovi na severni polobli. Pihajo večinoma nad morjem. Prekinjajo jih le Tasmanija, Nova Zelandija in Južna Amerika, ki pa so v primerjavi s kopnim na severni polobli bistveno manjša prepreka.

Besne petdesete

Zahodniki Besne petdesete pihajo med 50° in 60°. So enaki vetrovi kor Rjovečih štirideset a lahko dosegajo še nekoliko višje hitrosti.

Kričeče šestdesete

Zahodniki Kričeče šestdesete pihajo med 60° in 70° južne zemljepisne širine. PO svojih lastnostih in nastanku so enake Rjovečim štiridesetim ali Besnim petdesetim, a jih lahko prekašajo v hitrosti.

Vpliv na vreme

Zahodniki igrajo močno vlogo pri oblikovanju vremena na zahodnih obalah kontinentov. Prinašajo tople ekvatorialne vode in vetrove tako na severni kot na južni polobli. Na južni so učinki še toliko večji, ker je vodne mase več, kopna pa manj. S seboj prinašajo tudi dež. V Severni Ameriki je v zimskem času na področju od Kalifornije pa vse do Aljaske veliko dežja. Kopno je pozimi relativno hladno, morje pa je relativno toplo. Nad kopnim se zato formirajo področja nizkega zračnega pritiska. Ko področje dosežejo vlažni vetrovi iz Pacifika začne nad obalo deževati, oblikujejo se nevihte in pihajo močni vetrovi. Poleti je proces ravno obraten. Vroč zrak nad kopnim prepreči gibanje vlažnih vetrov proti kopnem in povzroči sušno obdobje.

Plovba z zahodniki

V obdobju intenzivne plovbe in odkrivanja sveta v letih med 1571 in 1862 so zahodniki omogočali plovbo proti Indiji, Avstraliji in Aziji. Iz Evrope so jadrnice plule ob zahodni Afriški obali vse do rta Dobrega upanja. Tu so s pomočjo Rjovečih štirideset lahko hitro prepluli Indijski ocean, nadaljevali plovbo preko Pacifika, do rta Horn. Ob vzhodnih obalah obeh Amerik so pluli proti severu in se s pomočjo severnih zahodnikov vrnili nazaj v Evropo. Njihovo ugodno smer je spoznal že davnega leta 1611 nizozemski jadralec Henrik Brouwe. Plovba, ki jo še danes imenujemo Brouwerjeva ruta od Evrope do otoka Java, mu je s poznavanjem lastnosti zahodnikov, pomagala močno zmanjšati čas plovbe. Pred njim so jadralci proti Indiji in Indoneziji pluli od rta Dobrega upanja, ob vzhodni Afriški obali proti severu skozi Mozambiški kanal, nato pa nadaljevali plovbo proti vzhodu. Brouwer je od rta Dobrega upanja plul proti vzhodi in šele pred Avstralijo spremenil smer plovbe proti severovzhodu, kjer so mu dodatno pomagali močni morski tokovi, ki tečejo v smeri jugozahoda proti severovzhodu.

Danes zahodnike s pridom izkoriščajo vsi jadralci na regatah, ki potekajo okoli sveta.