Otoki Silba, Olib in Premuda so trije izjemno priljubljeni otoki severnega dela Zadarskega akvatorija, ki so že desetletja priljubljeni pri navtičnih turistih. Spadajo med tiste otoke, ki po krivici ne veljajo za obvezno destinacijo ob obisku hrvaškega morja. Če bi rekli, da v poletni sezoni niso obiskani, bi se seveda zlagali. A tudi na vrhuncu sezone otoki niso prenatrpani. Vedno je možno najti privez, sidrišče ali gostilno.
Izbira izhodišča
V neposredni bližini te otočne skupine ni čarterskih baz. Najbližja je marina Cres, kjer je plovil relativno malo. Večje baze so v Puli, marina Punat na otoku Krk, ter marine v zadarski regiji. Razdalje otokov do vseh baz so med 30 in 45 nmi, zato bomo opisali vse tri možnosti glede na izhodišče, ki ga boste izbrali za najem plovila.
Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)
1. dan: Izhodiščna marina – Unije, 20–25 nmi plovbe, 4 ure
Če ste plovilo najeli v eni izmed južnoistrskih marin (Pula, Pomer, Veruda), bo treba prvi dan plovbe prečkati Kvarner. Ker boste lahko izpluli šele v popoldanskem času, bodo najbližje možnosti za prenočevaje v prvi noči na drugi strani Kvarnerja, na otokih Susak ali Unije. Pred izplutjem najprej preverite vremensko napoved. Če je v Kvarnerju napovedana burja, ki bo pihala z več kot 20 vozli, je smiselno razmisliti, ali obstaja možnost, da se prečkanje Kvarnerja prestavi za en dan. Kvarner je zelo izpostavljen burji in plovba tedaj ni prijetna. Če nimate izkušene posadke, in vam čas dopušča, se na plovbo odpravite, ko burja pade pod 20 vozlov.
Po uspešnem prečkanju Kvarnerja se lahko zasidrate na otoku Unije ali na otoku Susak. Unije nudijo dve možnosti priveza. V lepem vremenu se lahko zasidrate pred luko Unije, ki je dobro zaščitena tudi, kadar piha jugo. Če bo vreme bolj nestabilno in obstaja možnost nevihte ali burje, potem se lahko zasidrate v sidriščih Maračol ali Podkujni, ki sta dobro zaščitena pred burjo. Za obe sidrišči je podeljena koncesija. Sidranje je treba plačati. Če se odločite za sidranje na lastnem sidru, se lahko varno zasidrate v zalivu Vognišča (vzhodno od zaliva Podkujni), kjer lahko sidrate na lastnem sidru in plačilo sidranja ni potrebno.
Druga možnost za prenočevanje je otok Susak. Na otoku je možen privez na obalo v luki Susak, sidranje v sidrišču Bok s plovkami ali sidranje v zalivu na lastnem sidru v zalivu Porat Susak. V luki Susak je plovilo možno privezati na muring znotraj luke. Globina morja je le 2 m in je primerna za motorna plovila in jadrnice z ugrezom do 2 m. Če ima vaše plovilo ugrez večji od 2 m, se lahko privežete bočno na novozgrajeni pomol. Če bi noč raje preživeli na plovki, je jugozahodno od luke sidrišče Bok. Če je vreme lepo in preko noči niso napovedani vetrovi, lahko varno sidrate na lastnem sidru v zalivu Porat Susak.
2. dan: Unije – Premuda, 15–20 nmi, 3–4 ure plovbe
Če je napovedan maestral, počakajte na izplutje do 11. ure. Dvignite sidro in zaplujte v smeri jugovzhoda. Maestral vas bo ponesel naravnost na otok Premuda. Z otoka Unije je dobrih 20 nmi plovbe, z otoka Susak slabih 15. Če ste prenočevali na otoku Unije, predlagamo postanek na otoku Susak, ki ga lahko izkoristite za kopanje ali obisk edinega otoka na Hrvaškem, ki je sestavljen pretežno iz mivke. Nadaljevanje 2. dan – Prihod na otok Premuda.
Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)
1. dan: Punat otok Krk – Jadriščica otok Cres, 25 nmi, 4 ure plovbe
Če ste plovilo najeli v marini Punat na otoku Krk, vas do otoka Premuda loči 40 nmi plovbe. Pametno jo je opraviti v dveh dneh. Po prevzemu plovila izplujte iz Puntarske drage v smeri juga proti rtu Punta križa na jugozahodni strani otoka Cres. Ta del otoka nudi številne možnosti za sidranje. V zalivu Jadriščica je sidrišče s pontoni. Sidrišče je opremljeno z vodo, elektriko in Wi-Fi-omrežjem. V neposredni bližini je gostilna, do katere vas bodo zapeljali mornarji iz sidrišča s svojim plovilom.
Če raje sidrate na lastnem sidru, lahko izbirate med zalivi v neposredni bližini. Če ni napovedan jugo, lahko sidrate v zalivih Baldarin ali Meli, ki sta zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Če je napovedan jugo, predlagamo sidrišči Pod Sveti Križ ali Ul, ki sta zaščiteni pred jugom.
2. dan: Jadriščica – Premuda, 17 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte v smeri proti jugu. Kurz naravnajte na otok Vele Orjule, kjer se lahko ustavite za kopanje. Ker vas do cilja loči le 10 nmi plovbe, lahko z otoka Vele Orjule zaplujete v smeri jugozahoda, mimo otoka Kozjac in zaplujete v kanal med otokoma Ilovik in Sveti Petar. Ko preplujete kanal, nadaljujte plovbo v smeri juga. Do cilja vas loči le še 6 nmi plovbe. Nadaljevanje – 2. dan – Prihod na otok Premuda.
Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd
1. dan: Izhodiščna marina – Murter, 20–30 nmi, 5 ur plovbe
Od vseh izhodiščnih marin je najbolj oddaljena marina Kornati v Biogradu. Do otoka Premuda je 45 nmi. Marina Dalmacija Sukošan je oddaljena 37 nmi, zadarska marina Tankerkomerc pa je še 5 nmi bliže. Po izplutju iz marine, plujte v smeri severozahoda skozi Pašmanski kanal in nato skozi Zadarski kanal. Plujte vse do severa otoka Sestrunj. Spremenite smer plovbe proti zahodu. Zaplujte med otokoma Tun Mali in Tun Veli, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu in vplujte v Brguljski zaliv na otoku Molat. S plovilom lahko pristanete v luki Molat, sidrate v sidrišču Brgulje ali pa na lastnem sidru v zalivih Podgarbe, Luka Molat.
2. dan: Molat – Premuda, 16 nmi, 2,5–3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro, izplujte iz Brguljskega zaliva v smeri jugozahoda, proti rtu Bonaster. Spremenite smer plovbe proti severozahodu in plujte mimo otokov Molat, Ist in Škarda. Nadaljevanje: 2. dan – Prihod na otok Premuda
2. dan – Prihod na otok Premuda
Ko se boste približevali otoku Premuda, boste na zahodni strani opazili grebene Masarine, ki se dvigajo le dva do tri metre nad morsko gladino. Luko Krijal in sidrišče Masarine ščitijo pred zahodnimi vetrovi. Vplujemo med grebeni in otokom. S plovilom se lahko privežemo na eno izmed plovk. Sidrišče je zaščiteno pred zahodnimi in vzhodnimi vetrovi. V primeru napovedi močnejšega juga, sidranja ne priporočamo. V luki lahko pristanemo bočno, a le za krajši čas, ker v luki pristajata trajekt in katamaran, zato privez v času pristajanja ni možen. V večernem času priporočamo izlet na vrh otoka, kjer je majhno naselje, ali pa celo na drugo stran otoka, kjer je stara luka. Obvezno pa zaplavajte na obalo grebenov Masarine. V srednjem delu grebena je lepa peščena plaža.
V luki so tri gostilne. V vrhuncu sezone priporočamo rezervacijo. Manjše nakupe lahko opravite tudi v trgovini v luki.
Če ne želite sidrati na plovki, temveč na lastnem sidru, lahko sidrate 150 m severno ali južno od sidrišča. Če pa ste ljubitelji osamljenih zalivov, potem zaplujte 1 nmi proti jugovzhodu in se zasidrajte v zalivu Premuda. Zaliv ima tri krake in nudi zaščito pred praktično vsemi vetrovi. V primeru juga sidramo v južnem kraku, v primeru napovedi burje ali tramontane pa v severnem.
3. dan: Premuda – Škarda – Silba, 9 nmi, 1,5 ure plovbe
Izplujte v dopoldanskem času. Ker bo današnja plovba kratka, je časa dovolj. Plujte v smeri jugovzhoda ob otoku Premuda. Ko dosežete južni rt Lopata, zaplujte skozi Premudska vrata med otokoma Premuda in Škarda. Plovbo nadaljujte v isti smeri. Zaplujte do zaliva Trate na severu otoka in se zasidrajte. Omamno turkizna morska voda vas bo očarala. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. Izkoristite dan za kopanje in sončenje.
V popoldanskem času dvignite sidro in zaplujte v smeri severovzhoda. Plujte proti Grebenom, trem majhnim otočkom. Med njimi so globine dovolj velike, da je plovba varna. Po le 4 nmi plovbe boste prispeli do otoka Silba. Zaliv Sveti Ante je izjemno priljubljen med navtiki. V njem so nameščene plovke. Če bi raje sidrali na lastnem sidru, se lahko zasidrate v zalivu Južni Porat, za katerega v zadnjih letih ni podeljena koncesija. V obeh zalivih koncesionar dvakrat dnevno dostavlja hrano in pijačo iz trgovine. V večernem času lahko na plovilo naročite večerjo iz gostilne na otoku. Iz obeh zalivov vodi proti mestu pešpot. Razdalja je približno 1,5 km in jo boste prehodili v slabe pol ure. Pot je dobro utrjena in enostavno prehodna.
4. dan: Silba–Olib, 10 nmi, 2 uri plovbe
Izplujte z otoka Silba. Plujte proti jugovzhodu. Ob južnem rtu otoka Silba, kjer je nameščena kardinalna oznaka JUG, spremenite smer plovbe proti vzhodu, proti otoku Olib. Če želite preko noči plovilo privezati v luki, potem najprej zaplujte proti južnemu rtu otoka Zubinin. Ko se mu boste približali, se bo pred vami odprl zaliv Južna Slatina. Zaliv je eden izmed zalivov otoka, kjer lahko uživate v turkizni vodi, morsko dno je peščeno, kjer sidro drži dobro. Zaliv je idealen za dnevno kopanje in užitke v vodnih športih. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte v Olibski kanal. Če bi radi noč preživeli na plovki, se lahko zasidrate v zalivu Sv. Nikola, iz katerega vodi pešpot do mesta Olib, če pa bi se radi privezali v luki nadaljujte plovbo skozi kanal. Ob rtu Tale je postavljena kardinalna oznaka ZAHOD. Mimo oznake plujte po zahodni strani, nato pa smer plovbe spremenite proti vzhodu, proti luki Olib. V luki se lahko privežete na enega izmed muringov ali pa bočno na notranjo stran trajektnega pomola. V luki so na voljo voda, elektrika, odvoz smeti, bar in več gostiln. Če ste pripluli prepozno, se lahko pred luko zasidrate na lastnem sidru. Izkrcajte se na obalo in se sprehodite po mestu Olib. Če nameravate večerjati v restavraciji, je pametno rezervirati mizo, ker na otoku ni veliko kapacitet.
5. dan: Olib – Morovnik – Silba, 18 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte proti jugu otoka. Obplujte južni rt Ploče, nato pa zaplujte proti severu, proti zalivu Slatinica. Slatinica je eden izmed tistih zalivov, ki jih moramo obiskati, če priplujemo na otok Olib. Ima izjemno lepo peščeno plažo, svetlo mivko in v severnem delu veliko plitvino, ki bo najbolj navdušila najmlajše člane posadke. Zaliv je v poletnih mesecih zelo obiskan. Ker do njega vodi pešpot iz mesta, ga obiščejo tudi turisti, ki prebivajo na otoku. Če bi raje uživali v manj obljudenem zalivu, je v neposredni bližini, le 1 nmi proti severovzhodu zaliv Slatina. Zaliv ima enako lepo peščeno plažo, na morskem dnu je mivka in sidro drži dobro. V zgodnjih popoldanskih urah izplujte iz zaliva.
Plovbo nadaljujte proti severu otoka, proti rtu Garmina. Ko ga dosežete, spremenite plovbo proti zahodu, proti otoku Morovnik. Majhen otok, katerega najvišja točka ne sega več kot 2 m nad morsko gladino, ni obljuden. Na njem je zgolj svetilnik, ki mu družbo delajo galebi. A na njegovi jugozahodni strani je izjemno lepa laguna, v kateri se morate zasidrati in izkoristiti za popoldansko kopanje. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte proti jugu, proti luki Silba. Če boste dovolj zgodnji, boste lahko našli privez v luki Silba, sidrišču Drage pred luko, na lastnem sidru pa lahko sidrate le v severnem delu zaliva na oddaljenosti 150 m od koncesijskega sidrišča. Obiščite otok in si poglejte njegove zanimivosti. Na otoku je več gostiln. Iz luke so dosegljive vse. Od najbližje, ki je v luki, do najbolj oddaljene, ki je v luki Žalič, na drugi strani otoka, je vsega 1 km.
Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)
6. dan: Silba – Lošinj (Unije), 15 (20) nmi, 2–3 ure plovbe
Čaka nas dvodnevna plovba. Če ste na poti iz marine prenočevali prvo noč na otoku Susak, se ob vračanju lahko odločite za Unije ali Lošinj. Na otoku Lošinj lahko sidrate na lastnem sidru v zalivih: Plijeski, Sunfami ali Artatore, na plovki v zalivih Balvanida, Krivica, Englez ali Zabodarski, ali pa zaplujete v luko Mali Lošinj ali marino Mali Lošinj. V poletnih mesecih je v slednjih dveh težko dobiti privez. Pripluti morate v zgodnjih popoldanskih urah.
7. dan: Lošinj (Unije) – Pula, 30 nmi, 6 ur plovbe
Zadnji dan plovbe izplujte z vašega priveza in se vrnite proti svoji izhodiščni marini. Ne pozabite na postanek na bencinski črpalki pred marino, da boste lahko naslednji dan v jutranjih urah predali plovilo.
Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)
6. dan: Silba–Veli Lošinj–Cres, 18 nmi, 3 ure plovbe
Izplujte v dopoldanskem času. Vzdolž vzhodne obale otoka Silba plujte proti severu otoka, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu. Plujte med otokoma Lošinj in Vele Orjule. Če vam čas dovoljuje, lahko opravite postanek za osvežitev na otoku Male Orjule ali Vele Orjule. Nato nadaljujte plovbo vzdolž otoka Lošinj do luke Veli Lošinj. Kljub temu da se imenuje Veli Lošinj, ima zelo majhno luko. V njej lahko pristanemo bočno na utrjeni obali pod cerkvijo. Preko dneva je tudi v sezoni možno najti prost privez. Izkoristite čas za sprehod po mestu. V popoldanskem času izplujte proti južni strani otoka Cres. Sidrate lahko v zalivih na južni strani. Možnosti so enake, kot so bile pri plovbi proti jugu.
7. dan: Cres – Rab – Punat (Krk), 27 nmi, 4–5 ur plovbe
V dopoldanskem času zapustite sidrišče. Zaplujte mimo otoka Trstenik proti zahodnemu delu otoka Rab. Po slabih 2 urah plovbe boste pripluli do zalivov Sv. Mara, Planka ali Krištofor, kjer se lahko ustavite za dnevno kopanje. Ker vas do cilja loči le še 17 nmi plovbe, lahko iz sidrišča izplujete šele v popoldanskem času. Plujte proti luki Krk, kjer je bencinska črpalka. Do marine Punat vas ločita le še 2 nmi plovbe. Ko plujete proti Krku, bodite pozorni na otok Kormat, ki se dviguje le dober meter nad vodno gladino.
Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd
6. dan: Silba – Dugi otok, 18 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času izplujte s priveza proti jugu. Ko priplujete do južnega rta Arat, spremenite smer plovbe in plujte mimo otočka Križica. Nato zaplujte skozi Škardska vrata med otokoma Škarda in Ist. Zaplujte na odprto morje in grebene in otoke na zahodni strani otokov Ist in Molat pustite na svoji levi. Izkoristite maestral, ki vas bo ponesel proti otoku Vele Lagane, kjer je na globini 5–6 m potopljena ladja WK Michele. V neposredni bližini se lahko zasidrate, vzamete potapljaško masko in se podate na raziskovanje potopljene razbitine. Če se je v vas prebudil raziskovalni duh, nadaljujte plovbo proti jugovzhodu in zaplujte v zaliv Lučica na severu Dugega otoka, kjer sta potopljeni še dve ladji. Tu se lahko privežete na eno izmed plovk. Za zaliv je izdana koncesija in je prenočevanje treba plačati. Ponovno namestite masko, zagrabite podvodni fotoaparat in zaplavajte do severa zaliva. Na globini 2–3 m sta razbitini dveh ladij WK Lučica. Po ogledu razbitine lahko ostanete zasidrani v zalivu ali pa zaplujete v izjemno lep zaliv Pantera, ki je 2 nmi severno. V njem sta dve koncesijski sidrišči Pantera in Slatine – Pantera ter marina Veli Rat. Če bi raje prenočevali na lastnem sidru, pa lahko sidrate v zalivu Lovka ali pa v zalivu Čuna. Izkoristite preostanek dneva za kopanje in neverjeten sončni zahod.
7. dan: Dugi otok – izhodiščna marina, 20 nmi–30 nmi, 4–6 ure plovbe
Zadnji dan bo treba prepluti nekaj milj. Če ste plovilo prevzeli v marini Zadar, boste morali prepluti 20 nmi, če pa ste ga najeli v marini Kornati v Biogradu, bo treba prepluti 30 nmi. Če je napovedan maestral, vas bo ta ponesel proti cilju. V dopoldanskem času izplujte z Dugega otoka in zaplujte skozi prehod Velo Žaplo med otokoma Mal in Veli Tun. Nadaljujte v smeri proti severovzhodu in zaplujte v Zadarski kanal. Spremenite smer plovbe proti jugovzhodu in izkoristite maestral, da vas ponese do izhodiščne marine.
Razdalje in ure plovbe po dnevih
Izhodišče | Pula | Krk | Zadar | Sukošan | Biograd | |||||
Dan | nmi | h | nmi | h | nmi | h | nmi | h | nmi | h |
1 | 25 | 4 | 25 | 4 | 20 | 3 | 25 | 4 | 30 | 5 |
2 | 20 | 3 | 17 | 3 | 16 | 3 | 16 | 3 | 16 | 3 |
3 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 |
4 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 |
5 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 |
6 | 20 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 |
7 | 30 | 6 | 27 | 5 | 20 | 3 | 25 | 4 | 30 | 5 |
SKUPAJ | 132 | 22,5 | 124 | 21,5 | 111 | 18,5 | 121 | 20,5 | 131 | 22,5 |
Videoposnetki zalivov in luk na otokih Silba, Olib in Premuda
Opozorilo!
Če ste plovilo najeli v marini v Puli, boste morali prepluti Kvarner. Pred plovbo preverite vremensko napoved. Če je napovedana močna burja v Kvarnerju, bo plovba izjemno zahtevna, če ne celo nevarna. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje Kvarnerja, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.
Če ste plovilo najeli v marini Punat, boste morali prepluti severni Kvarnerič, med otokoma Krk in Rab. Ta predel je poznan po pogosti močni burji, ki se pospeši skozi Senjska vrata (ožina med otokoma Krk in Prvič) in ustvarja visoke valove. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje severnega Kvarneriča, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.