Otok Ugljan je prvi otok Zadrskega arhipelaga. Od celine je oddaljen vsega 2 nmi in ima dobro povezavo s kopnim. Most ga povezuje še z otokom Pašman na jugu, zaradi česar otoka skupaj delujeta kot en otok.
Zgodovina
Otok je naseljen vse od mlajše kamene dobe. Na njem so našli številne predmete, katerih starost je več kot 3000 let. V doslej neraziskani jami Karinja in pečini na Furču pričakujejo, da bodo našli ostanke, ki so še starejši. V starih zapisih se otok pojavi pod imenom Lissa, kot otok, ki je nasproti Zadra. Prvi po imenu poznani prebivalci otoka so bili Liburni, ilirsko pleme. V 4. stoletju pred novim štetjem so zgradili vas na hribu Čelinjak. Nekaj starih liburnijskih hiš se je ohranilo do danes. Drugo naselje so zgradili na hribu Kunaj. Prebivalci so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.
Že v 1. stoletju novega štetja so otok osvojili Rimljani. Po imenu osvajalca Gellia je otok dobil ime Gellianum Posum. Spadal je pod Zadar. Celotno površino otoka so razkosali v kvadrate, ki so merili 714 x 714 m in jih dali v uporabo domačinom, ali pa so jim jih prodali. Dotedanji domačini ilirskega plemena so se pomaknili na obrobje mesta in se še naprej ukvarjali z živinorejo in ribolovom, nekateri pa so se odločili za delo pri novih rimskih priseljencih kot pomožna delovna sila. Rimljani so začeli na otoku graditi vile. Še danes najdemo njihove ostanke. V kraju Muline na severu otoka se je poleg vile Stivona ohranil tudi mlin za mletje oliv.
V zgodnjem srednjem veku so otok začnejo poseljevati Slovani oz. Hrvati. Zemljišča otoka so pripadala mestu Zadru. V 16. in 17. stoletju so jih dodelijo najbolj znanim zadrskim plemiškim družinam, ki so na otoku zgradile svoje dvorce, ki so služili kot stanovanjska in gospodarska poslopja. Konec 19. stoletja so se številni domačini odločili za odhod z otoka. Postali so pomorci ali pa so se odpravili preko oceana. V začetku 20. stoletja so domačini postali lastniki zemlje, ki so jo do tedaj obdelovali za veleposestnika Medovića. To jim je omogočilo, da so si prislužili dovolj denarja, s katerim so si lahko zgradili moderni hiše, katerih večina stoji še danes in v njej še vedno prebivajo domačini.
Navtika na otoku
Otok je večinoma poseljen na vzhodni strani, kjer so luke. Na zahodni strani so le majhni zaselki, običajno v lepih zalivih otoka. Plovbo okrog otoka lahko začnemo na jugozahodu v kraju Kukljica. Kukljica je majhna luka, ki ima 50 priveznih mest za plovila v tranzitu. Je majhen kraj z bogato turistično ponudbo, številnimi restavracijami in bari. Luka je izjemno priljubljena med jadralci, ki se skozi prehod Ždrelac vračajo proti marinam Dalmacija Sukošan ali Zadar po tedenskih počitnicah na Kornatih. Luka je zato ob petkih običajno hitro zasedena. Zaplujemo iz luke v Zadrski kanal in nato obrnemo proti severu. Prva luka, ki jo bomo srečali, je ribiška luka Batalaža. Plovilo lahko privežemo bočno na pomol. Večina privezov je namenjenih ribiškim ladjam. Luka je na južni strani kraja Kali, ki je znan po olivnem olju in več oljarnah. Na severni strani kraja je še luka Kali. Tudi v njej so le komunalni privezi in nekaj prostora za privez plovil. Pristati je skoraj nemogoče. Le miljo severneje pa je luka in marina Preko. V luki se lahko oskrbite z gorivom, plovilo pa varno privežete v marini Preko. V okolici marine so restavracije, bari in trgovine, v katerih lahko oskrbite plovilo. Če bi raje prenočevali v bolj mirnem okolju, potem zaplujte še dobro milje naprej, do zaliva Sutomiščica v katerem je lepa zasebna marina Olive Island. Marina je dobro zaščitena. Kljub temu da je večina privezov zasedena, pa lahko tudi med sezono dobite privez. Predlagamo, da si ga rezervirate, kar preko online rezervacije na naši spletni strani.
Ugljan, ki je približno 3,5 nmi severneje, je majhna komunalna luka. S plovilom lahko pristanemo le bočno na notranjo stran valobrana, kjer je dovolj prostora za dve do tri plovila. Notranji del luke je izjemno plitek in rezerviran za plovila domačinov. V luki je gostilna, ki ima za svoje goste tudi priveze. A žal je možno pristati zgolj z manjšimi plovili z ugrezom do 1 m.
Luka Ugljan je najbolj severna luka na vzhodni obali otoka. Iz luke plovbo nadaljujemo proti severovzhodu, do rta Sveti Peter, ga obplujemo in se obrnemo proti jugozahodu. Zaplujemo skozi kanal med otokoma Uglan in Rivanj. Že po dobri milji plovbe priplujemo do luke Muline, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Če čez dan piha maestral, ne skrbite. Proti večeru bo padel in prenočevaje v luki bo mirno. Če pa je napovedana nevihta, luka ni primerna za privez, odpravite se raje v zaliv Južna Luka, kjer boste lahko sidrali v zaščiti pred tramontano. V zalivu je peščeno dno in sidro drži dobro. Južna Luka je eden izmed številnih privlačnih zalivov na zahodni strani otoka, kjer ni nobene večje luke. Za ljubitelje prenočevanja na sidru je vzhodni del otoka idealen. Majhna luka Pavlešina je v celoti namenjena komunalnemu privezu. Pristati je možno le z manjšimi plovili na glavi valobrani. V luki je drča za splovitev manjših plovil. Dobri 2 nmi južneje sta zaliva Kobiljak in Prtljug. Imata peščeno dno, sta odlična za dnevno kopanje in primerna tudi za prenočevanje. Prtljug je nekoliko večji in dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.
Ko nadaljujemo plovbo proti jugu otoka, do rta Japlenički ni primernih priveznih mest. Na skrajnem jugu pa spet najdemo zalive primerne za sidranje. Luka Lamjana Vela, na jugozahodu, je globok zaliv, v katerem je ladjedelnica in več industrijskih obratov. Zaliv je sicer primeren tudi za sidranje, a industrijska okolica ni privlačna. Poleg njega je zaliv Lamjana mala, ki je večji od zaliva Lamjana Vela. V jugozahodnem delu so ribogojnice, kjer se lahko ustavite in kupite sveže ribe za večerjo. Iz morja naravnost na krožnik. Sidrati je možno v celotnem zalivu. Najbolj primeren je severni del, kjer so globine med 2 in 10 m. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi, razen pred južnimi vetrovi. Če pride do spremembe vremena in zapiha jugo, se lahko zasidrate na južni strani zaliva Velika Sabusa v delu imenovanem Kunčabok. Če je napovedano dolgotrajnejše obdobje slabega vremena, zaplujte skozi prehod Ždrelac Mali in se zasidrajte med otokoma Ugljan in Pašman. Vendar previdno. Most, ki povezuje otoka, ima višino zgolj 16,5 m. Če ste na jadrnici, dvakrat preverite višino vašega jambora. V zalivu med otokoma lahko sidrate na severni strani prehoda v delu Ždrelac Mali, ki nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, ali v južnem delu Ždrelac, ki nudi zaščito pred južnimi vetrovi.
V prehodu Ždrelac Mali je čez dan veliko pomorskega prometa. Vsa plovila, ki iz Zadra plujejo proti Kornatom, plujejo skozenj. Ponoči je bistveno bolj mirno, a ne bodite presenečeni, če vas bodo na sidru ponoči presenetili valovi plovil.
S tem smo sklenili celoten krog okrog otoka Ugljan. Ugljan ni navtično oblegan otok. Zato boste vedno našli miren kotiček, luko ali marino za privez plovila.
