Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko
Zastave na plovilu uporabljamo na podlagi pravil, ki jih predpisuje zakonodaja in na podlagi navtične tradicije.
Ne poznavanje pravilne uporabe zastav na plovilu lahko vodi do razžalitve države v kateri plujemo, kršenja predpisov ali pa do oddajanja signala, ki ga ne želimo dati. Napačni signali lahko vodijo do napačnih odločitev in ogrožajo življenja na morju. Pri uporabi zastav moramo paziti, da uporabljamo pravo zastavo na pravi poziciji, saj bomo le tako oddajali pravi signal oziroma pravo sporočilo.
Nacionalna zastava
Na plovilih imamo izobešeno nacionalno zastavo plovila, kjer je plovilo vpisano v register in ni nujno enaka nacionalnosti kapitana ali lastnika plovila. Nacionalna zastava je običajno najbolj izpostavljena in je izobešena na krmi plovila, na krmnem drogu ali drugem ustreznem vidnem mestu. Zastava ne sme biti poškodovana. Velikosti zastave morajo biti sorazmerne velikosti plovila.
Velikost zastave
Velikosti zastav so predpisane in so lahko le naslednjih dimenzij:
- 50 cm x 100 cm,
- 35 cm x 70 cm,
- 25 cm x 50 cm.
Nacionalno zastavo ima lahko izobešeno vsak čoln, vpisan v vpisnik čolnov na območju Republike Slovenije, mora pa jo imeti izobešeno, kadar se nahaja zunaj meja teritorialnega morja Republike Slovenije.
Če se nacionalnost posadke ali pomembne osebe na plovilu razlikuje od zastave nacionalnosti plovila, lahko pod to zastavo obesimo zastavo nacionalnosti posadke. Zastava Evropske unije se ne nanaša na nobeno nacionalnost zato ni primerna za oznako nacionalnosti plovila. Uporaba drugih zastav kot predpisanih je prekršek.
Velikosti zastav so predpisane, ni pa natančno določeno katero velikost moramo izbrati glede na velikost plovila. Ne smejo biti prevelike in se vleči po vodi in morajo biti dovolj velike, da so opazne. Včasih je veljalo pravilo, da mora biti velikost nacionalne zastave v pravem razmerju z velikostjo plovila. Za en čevelj dolžine plovila (30,48 cm) naj bi imela zastava dolžino enega inča (2,54 cm), se pravi razmerje 1:12. Danes so velikosti zastav predpisane in lahko le izberemo najbolj primerno glede na velikost plovila.
Vljudnostna zastava naj bo enake velikosti kot je nacionalna zastava. V marsikateri državi na svetu je manjša vljudnostna zastava od nacionalne večja razžalitev kot biti brez.
Primerna dolžina razpoznavne zastave za plovila do 34 čevljev (10 m) je 40 cm, za plovila do 42 čevljev (12 m) 45 cm, do 50 čevljev (15 m) 56 cm, za večja pa 75 cm. Velikost je odvisna od ponudbe.
Vljudnostna zastava
Vljudnostna zastava ali angleško "Courtesy flag" se uporablja kadar s plovilom plujemo v teritorialnih vode druge države. Kot samo ime pove z njo izražamo vljudnost do države v kateri plujemo. Običajno jo obesimo na prvem-prednjem jamboru. Če plovilo nima jambora jo lahko obesimo na krmnem drogu ali drugem vidnem mestu. Pri izobešanju zastave moramo biti pozorni na zakonodajo države v kateri plujemo. Nekatere države zahtevajo, da je vljudnostna zastava vedno izobešena višje od nacionalne države (Hrvaška). Poškodovana zastava ali vljudnostna zastava, ki je manjših dimenzij, je lahko znak nespoštovanja države v kateri plujete. V določenih državah je poškodovane zastava prekršek za katerega vam lahko izrečejo kazen (Hrvaška).
Zastava Q
Rumena pravokotna signalna zastava Q se uporablja kadar plujemo v teritorialne vode druge države, kot je nacionalna zastava plovila in se uporablja namesto vljudnostne zastave. Izobešena je dokler ne opravimo mednarodnega mejnega prehoda nato pa jo zamenjamo z vljudnostno zastavo. Njeno upoštevanje je odvisno od posamezne države. Nekatere države zahtevajo, da takoj po vplutju v njihove teritorialne vode, opravite postopek mejnega prehoda (Hrvaška). Izobešanje zastave Q, kot napoved, da boste obveznosti opravili v roku 24 ur, ni opravičilo.
Razpoznavna zastava
Razpoznavna zastava (angleško »burgee«) kot so zastave jahtnih klubov, marin ali podobno so običajno trikotne ali trapezoidne oblike, pri čemer je dolžina zastave večja od širine. Obešeno imamo lahko podnevi in ponoči. Obešena mora biti nižje kot je nacionalna zastava plovila in vljudnostna zastava. Tradicionalno je bila razpoznavna zastava na ladji le ena in je bila obešena na vrhu glavnega jambora, više od nacionalne zastave. Zaradi različnih zakonodaj v različnih državah, se je razpoznavna zastava spustila in se jo izobeša pod nacionalne zastave.
Obvezna oprema čolna se razlikuje glede na namen in območje plovbe ter na njegovo dolžino.
Oprema čolna za plovbo po "odprtem" območju in območju "zavetja" (razen čolna za javni prevoz oseb):
Morski čoln dolžine do 5 metrov:
- sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
- dve vesli s tremi palci ali rogovilami oziroma drugo pomožno pogonsko napravo,
- vedro s korcem,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi).
Morski čoln brez kabine dolžine nad 5 metrov in morski čoln s kabino dolžine do 7 metrov:
- sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne najmanj 40 metrov dolžine ustrezne jakosti,
- pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
- vedro s korcem ali ročno črpalko,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi),
- tri rdeče bakle,
- kompas,
- med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
Morski čoln s kabino dolžine nad 7 metrov:
- sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
- pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
- vedro s korcem ali ročno črpalko,
- najmanj en prenosni gasilni aparat na prah,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- tri rdeče bakle,
- komplet prve pomoči,
- baterijsko svetilko,
- komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav,
- kompas,
- priročnike za plovbo,
- pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
- med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
Čoln celinske plovbe ne glede na dolžino trupa:
- sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
- dve ustrezni vesli ali drug ustrezni pogon,
- vedro s korcem,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
Kazni za prekrške:
Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če čoln nima predpisane opreme.
Preberite tudi:
- Pregled čolna
- Vpis plovila v register v Sloveniji
- Označbe čolnov v Sloveniji
- Območje plovbe in omejitve
Posodobljeno: 26.3.2020
Vir: Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah
Sidrišča, za katera je v skladu z Zakonom o pomorskem dobru izdana koncesija, so odprta za javni promet in so namenjena plovilom v navtičnem turizmu. V sidriščih, ki niso v tem seznamu, je prepovedano zaračunavati pristojbino za sidranje.
Sidranje je prepovedano:
a) na mestih, ki so označena na kartah Hrvaškega hidrografskega inštitutab) v bližini navtičnih sidrišč s koncesijo: od navtičnega sidrišča s koncesijo do obale in od navtičnega sidrišča 150 m proti odprtemu morju.Sidranje na takšnih mestih je pomorski prekršek in so zanj predvidene visoke kazni.
Obveznosti in pravice voditelja plovila
Oseba, ki upravlja plovilo, je odgovorna za varnost plovila, ko se le to nahaja na področju sidrišča. Upoštevati mora navodila koncesionarja in luške kapitanije.
Oseba, ki upravlja plovilo, mora skrbeti, da je dovolj oddaljeno od sosednjih plovil v sidrišču v vseh smereh in da se prilagaja vremenskim pogojem.
Tuje plovilo, ki prihaja iz tujine, mora pred sidranjem v sidrišču, predhodno vpluti v luko odprto za mednarodni promet in plačati plovno dovoljenje. Sidranje v sidrišču pred tem je prepovedano razen v primeru višje sile. V tem primeru je potrebno o tem obvestiti najbližjo luško kapitanijo.
V času bivanja v sidrišču, mora plovilo izobesiti dnevne oznake in ponoči nočne oznake, ki so predpisane v mednarodnem pravilniku o izogibanju nesreč na morju.
V primeru kakršnih koli nejasnosti o redu na sidrišču se lahko voditelj plovila obrne na luško kapitanijo preko VHF postaje na kanalu, ki je naveden na informativni karti Ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo.
Voditelj plovila mora na plovilu obdržati račun o plačilu dokler ne zapusti območja teritorialnih voda Republike Hrvaške.
Zaščita morskega okolja
V času bivanja na sidrišču je prepovedano v morje odlagati vse vrste odpadkov in sanitarnih vod. Prekrški se kaznujejo skladno s Pomorskim zakonikom in Zakonom o morskem dobru in lukah.
Nadomestilo za sidranje v sidriščih navtičnega turizma
Ceno sidranja na sidrišču določa koncesionar. Kriterij za plačilo je dolžina plovila preko vsega in se zaračuna za nedeljiv del dneva.
Obveznosti koncesionarja
Koncesionar oziroma pooblaščena oseba mora na zahtevo voditelja plovila pokazati overjen cenik pristojbin za privez.
V kolikor so v sidrišču s plovila prevzete smeti, mora koncesionar izdati potrdilo o prevzemu. V ceno priveza je vštet tudi strošek prevzema smeti s plovila.
Koncesionar je dolžan voditelju plovila izdati račun za plačilo priveza.
Na zahtevo voditelja plovila mora predstavnik koncesionarja oziroma luške uprave predložiti posebno izkaznico na kateri je navedeno ime oziroma naziv izdajatelja koncesije, ime oziroma naziv koncesionarja oziroma luške uprave, številko izkaznice ter ime in priimek pooblaščene osebe.
Seznam sidrišč s koncesijo za leto 2022
Točka Nemo je od kopna najbolj oddaljena točka na svetu. Imenuje se tudi nedosegljiva točka. Leži v Južnem oceanu.
Točka Nemo je dobila ime po kapitanu Nemu iz knjige 20.000 milj pod morjem Julesa Vernea. Na tej točki ni ne gostilne, ne bara, ne trgovine z darili. To je enostavno točka v morju, ki je najbolj oddaljena od celine. Najbližje kopno je oddaljeno 2.688 km (1450 nmi). In tudi to najbližje kopno je le majčken otoček z imenom Ducie, ki je v otoški skupini Pitcairn. Otoček Ducie je oblike črke C, v dolžino meri le 2 km in je nenaseljen..
Če plujete mimo točke Nemo v pravem času dneva, boste bliže astronavtom na Mednarodni vesoljski postaji, ki je 400 km nad zemljo, kot pa kateremukoli drugemu človeku na zemlji.
Beseda nemo v latinščini pomeni nihče in ta beseda sigurno pove vse o tej točki. Tu ni nikogar daleč naokoli.
Točko Nemo je odkril hrvaško kanadski inženir Hrvoje Lukatela leta 1992. Točko je določil s pomočjo računalnika. Ker je zemlja tridimenzionalna, mora točka ležati najdlje od treh najbližjih točk kopna. Našel jo je v Južnem oceanu in jo poimenoval točka Nemo. In še koordinate točke Nemo: 48°52.6′ južno, 123°23.6′ zahodno.
Na Jadranu prevladuje mediteranska klima. Najbolj severni del Jadrana, tržaški zaliv že spada v področje submediteranskega podnebja, saj se v tem področju že čuti vplive celinskega podnebja. Razlike se občutijo predvsem v nižjih temperaturah ozračja ter večji količini padavin v spomladanskih in jesenskih mesecih.
V submediteranskem podnebju v najhladnejših mesecih leta povprečna temperatura običajno ne pade pod 4C, v najtoplejših mesecih pa narastejo preko 22C. Povprečna letna količina padavin v tem področju je med 1000 in 1200 mm.
Ko prehajamo južno v mediteransko podnebje, se povprečne temperature ozračja dvigujejo, količine padavin pa se zmanjšujejo. Najmanjša količina padavin pade na prehodu iz srednjega na južni Jadran, kjer letno pade v povprečju le 300mm padavin. Največ padavin pade na področju Reke in narodnega parka Risnjak, kjer lahko letno pade tudi 1500 mm padavin.
Temperatura zraka se glede na položaj Jadrana spreminja v smeri severozahod, jugovzhod. Med skrajnima deloma je razlika tudi do 5C. Razlike v temperaturi zraka opazimo tudi med priobalnim pasom, kjer je zrak hladnejši od zraka na odprtem morju. Jadran ima dve izstopajoči področji, kjer je temperatura zraka v povprečju vedno višja od ostalega dela. To sta predela nad Jabukino kotlino (severozahodno od otoka Jabuke, kjer je globina morja med 200 in 270m) in Južnojadransko kotlino kjer je morje najgloblje (predel med Barijem v Italiji, Ulcinjem v Črni gori in Visom na Hrvaškem, kjer je globina morja do 1250m).
V poletnih mesecih so temperaturne razlike zaradi stabilnejšega ozračja manjše in znašajo do 3C, medtem ko lahko v zimskem obdobju dosežejo do 8C. Razlika je tudi med spomladanskimi in jesenskimi meseci. Pomladanski so hladnejši zaradi vpliva morja, ki se preko zime ohladi, poleti pa segreje in se postopoma ohlaja v jeseni.
Poznavanje klimatskih značilnosti področja, kjer plujemo, je izjemno pomembno. Z dobrim razumevanjem in poznavanjem le teh bomo lažje predvideli spremembe vremena in pravočasno pravilno reagirali. Področje celotnega Jadrana je znano po izjemno hitrih vremenskih spremembah, ki jih spremljajo močni vetrovi.
Svojo varnost (in varnost drugih) na morju lahko povečate z uporabo ustreznih zvočnih signalov. Za ta namen morate seveda ustrezno opremiti svoje plovilo.
Slovenska zakonodaja predpisuje minimalno zahtevano opremo za zvočne signale glede na velikost plovila, v sili pa ste lahko seveda tudi inovativni. Pomembno je, da uporabljate dogovorjene zvočne signale, ki so sestavljeni iz kratkih in dolgih piskov.
Kratek pisk pomeni zvok, ki traja približno sekundo ( . ).
Dolg pisk pomeni zvok, ki traja štiri do šest sekund ( - ).
Zahtevana oprema za plovila je naslednja:
- plovilo dolžine 12 m ali več mora imeti piščalko,
- plovilo dolžine 20 m ali več mora imeti tudi zvon,
- plovilo dolžine 100 m in več mora imeti tudi gong, katerega tona in zvoka ni mogoče zamenjati s tonom in zvokom zvona. Zvon in/ali gong je mogoče nadomestiti z drugo opremo, ki ima zvok ustrezne značilnosti, pod pogojem, da je vselej mogoče dajati predpisane zvočne signale ročno.
- plovilo dolžine manj kot 12 m ne potrebuje piščalke, vendar mora imeti v tem primeru kakšno drugo sredstvo za dajanje učinkovitega zvočnega signala.
Kot piščalka se razume vsako napravo za zvočno signalizacijo, ki lahko oddaja predpisane zvoke.
Kadar je na morju megla, je najpametneje ostati na privezu! Če pa vas zmanjšana vidljivost na morju preseneti med plovbo, poskrbite za varnost tako, da oddajate predpisane zvočne signale.
V območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo, podnevi ali ponoči, mora plovilo uporabiti naslednje signale:
- plovilo na mehanski pogon med plovbo – dolg pisk v časovnih presledkih največ dveh minut ( - ),
- plovilo na mehanski pogon med plovbo, ki se ne premika – v časovnih presledkih največ dveh minut dva dolga zaporedna piska, ločena s presledkom približno dveh sekund ( - - ),
- plovilo, nesposobno za manevriranje, plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, plovilo, omejeno s svojim ugrezom, jadrnica, plovilo, ki ribari, in plovilo, ki vleče ali potiska druga plovila – v časovnih presledkih največ dveh minut s tremi zaporednimi piski, in sicer z enim dolgim, ki mu sledita dva kratka piska ( - . . ),
- zasidrano plovilo, ki ribari in zasidrano plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, kadar zasidrano opravlja dela – zvočni signal iz prejšnje točke,
- vlečeno plovilo oziroma samo zadnje plovilo v vlečnem sestavu, če ima posadko – v časovnih presledkih največ dveh minut po štiri zaporedne piske, in sicer enega dolgega, za njim pa tri kratke piske ( - . . . ),
- trdno povezani potiskajoče in potiskano plovilo v sestavu – signale, ki so predpisani za plovilo na mehanski pogon med plovbo,
- zasidrano plovilo – v časovnih presledkih največ ene minute hitro zvonjenje z zvonom, ki traja približno pet sekund; lahko oddaja tudi po tri zaporedne piske, in sicer en kratek, en dolg in en kratek pisk, da opozori s tem plovilo, ki se mu približuje, na svoj položaj in možnost trčenja; plovilo dolžine 100 m ali več – takoj po zvonjenju na premcu plovila približno pet sekund trajajoči signal na zadnjem delu plovila z naglim udarjanjem ob gong,
- nasedlo plovilo – signal z zvonom, in če je potrebno, tudi z gongom iz prejšnje točke; neposredno pred in za vsakim signalom še tri ločene in izrazite udarce ob zvon; lahko pa tudi ustrezni signal s piščalko,
- plovilo dolžine od 12 m do 20 m, ki ne daje signalov z zvonom iz prejšnjih točk – druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut,
- plovilo dolžine manj kot 12 m, ki ne daje signalov iz prejšnjih točk – druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut,
- pilotsko plovilo, ki opravlja pilotažo – poleg signalov, ki so predpisani za plovilo na mehanski pogon med plovbo oziroma zasidrano plovilo, lahko tudi razpoznavni signal, sestavljen iz štirih kratkih piskov ( . . . . ).
Tromba ali pijavica, kot jo imenujejo na Hrvaškem, je ciklonska nevihta velike moči. Na Jadranu najpogosteje nastane v obdobju dolgotrajnejše povečane oblačnosti in mirnega, tihega vremena. Močno vrtinčenje zraka na višini ustvari neke vrste lijak, ki sesa in vrtinči razburkano morje navzgor, kar ustvarja vrtinec, ki doseže višino med 100 in 300 m. Zračne mase na robu se vrtijo z izredno visoko hitrostjo, kar povzroči velike tlačne razlike proti redkemu zraku v notranjosti vrtinca. Posledica teh razlik je orkanska in tudi rušilna moč nevihte.
Tromba je kratkotrajen in lokalen vremenski pojav. Običajno izgine že po 5 do 10 minut in le redko kdaj traja do največ ene ure. Veter v trombi ima običajno ciklonalno smer. Cev je rahlo nagnjena. Razteza se od površine morja do oblakov. Običajno je premer cevi med 20 in 100 m. Vetrovi na robu trombe dosegajo hitrosti od nekaj 10 km/h pa vse do 100 km/h.
Spodnji del trombe v višini nekaj metrov od morske gladine vsebuje veliko količino morske vode, medtem ko ima zgornji del kapljice vode, ki so nastale zaradi kondenzacije pri dvigovanju vlažnega zraka v hladnejše območje.
Kaj storiti na morju, ko se pred nami pojavi tromba?
Tromba se pojavlja na celotnem Jadranu, pogosteje ob zahodni obali Istre in v kanalih srednjega Jadrana. Če trombo opazimo na morju med plovbo se je moramo izogniti. Spremljati moramo smer v katero se premika. Ko ugotovimo smer gibanja, je s plovilom najbolje pluti v pravokotni smeri od njene poti in se ji čim bolj oddaljiti. V kolikor trombo opazimo dovolj zgodaj, je bolje odpluti v marino ali luko in se varno privezati. V kolikor ni dovolj časa, da bi to storili pred prihodom trombe, nikakor ne smemo vpluti v luko. Pametneje je počakati na odprtem morju. V koliko jadramo z jadrnico je potrebno pravočasno zmanjšati površino jader, ker so vetrovi v območju trombe izjemno močni in dosegajo nevihtne ali pa celo orkanske hitrosti.
Video posnetek trombe pred Porečem 11.09.2013:
Za varno plovbo moramo spremljati vremenske napovedi. Na podlagi poznavanja vremenske napovedi lahko bolje planiramo plovbo, se pravočasno pripravimo na spremembe vremenskih razmer, ter plujemo bolj varno in brezskrbno.
Vremenske napovedi za uporabo na morju se razlikujejo od običajnih vremenskih napovedi. Zato moramo spremljati napovedi tam, kjer so pripravljene za pomorce. Te vremenske napovedi se spreminjajo večkrat dnevno in so aktualne za posamezno področje plovbe, so bolj natančne in predvidevajo vremenske razmere za krajše časovno obdobje.
Za področje plovbe na vzhodni Jadranski obali pripravljata vremenske napovedi Agencija RS za okolje in pa Hrvaški hidrometeorološki inštitut. Napovedi lahko spremljamo preko različnih medijev. Na področju Jadrana lahko spremljamo vremenske napovedi preko obalnih VHF postaj, radijskih postaj, satelita, sistema NAVTEX, mobilnega telefona, mobilnih aplikacij in na oglasnih deskah marin ter luških kapitanij.
Spremljanje vremenskih napovedi preko obalnih VHF postaj
Obalne VHF postaje oddajajo vremensko napoved večkrat dnevno na različnih delovnih kanalih in v različnih jezikih. Običajno je napoved v lokalnem in v angleškem jeziku. Vremenske napovedi so objavljena po GMT (UTC) času. Temu času moramo v zimskem obdobju prištete 1 uro, v poletnem pa 2 uri.
Obalna postaja | VHF kanal | GMT (UTC) čas* | Poletni čas na Jadranu | Zimski čas na Jadranu |
Rijeka | 04, 20, 24, 81 | 05:35, 14:35, 19:35 | 07:35, 16:35, 21:35 | 06:35, 15:35, 20:35 |
Split | 07, 21, 23, 81 | 05:45, 12:45, 19:45 | 07:45, 14:45, 21:45 | 06:45, 13:45, 20:45 |
Dubrovnik | 04, 07 | 06:25, 13:20, 21:20 | 10:35, 16:35, 22:35 | 09:35, 15:35, 21:35 |
Trieste | 25 | 01:35, 07:35, 13:35, 19:35 | 03:35, 09:35, 15:35, 21:35 | 02:35, 08:35, 14:35, 20:35 |
Venezia | 26, 27 | 01:35, 07:35, 13:35, 19:35 | 03:35, 09:35, 15:35, 21:35 | 02:35, 08:35, 14:35, 20:35 |
Ancona | 25 | 01:35, 07:35, 13:35, 19:35 | 03:35, 09:35, 15:35, 21:35 | 02:35, 08:35, 14:35, 20:35 |
Pescara | 26 | 07:50, 13:50, 19:50 | 09:50, 15:50, 21:50 | 08:50, 14:50, 20:50 |
Bari | 26, 27 | 01:35, 07:35, 13:35, 19:35 | 03:35, 09:35, 15:35, 21:35 | 02:35, 08:35, 14:35, 20:35 |
Spremljanje vremena preko radijskih postaj
Radijske postaje objavljajo vremenske napovedi za pomorce le v poletnem času oziroma v mesecih juniju, juliju in avgustu. V tabeli so navedene radijske postaje, ki oddajajo vremenske napovedi za pomorce.
Lokalni poletni čas | Lokalni zimski čas | Radijska postaja | AM (kHz) | FM (MHz) |
6:00 | 5:00 | Zagreb 1 | 1.124 | |
6:35 | 5:35 | Radio Slovenija 1 * | 918 | 89.3, 92.0, 92.9 |
6:35 | 5:35 | RAI 1,2 | 846, 900, 1.116, 1.332 | - |
7:00 | 6:00 | Zagreb 1 | 1.124 | - |
9:30 | 8:30 | Radio Koper | 549 | 88.6, 96.4, 100.3 |
9:30 | 8:30 | Modri val | - | 106.6, 104.3, 107.6 |
9:50 | 8:50 | Radio Slovenija 1 * | 918 | 89.3, 92.0, 92.9 |
13:30 | 12:30 | Radio Koper | 549 | 88.6, 96.4, 100.3 |
13:30 | 12:30 | Modri val | - | 106.6, 104.3, 107.6 |
13:30 | 12:30 | RAI 1,2 | 846, 900, 1.116, 1.332 | - |
15:00 | 14:00 | Zagreb 1 | 1.124 | - |
17:00 | 16:00 | Zagreb 1 | 1.124 | - |
19:00 | 18:00 | Zagreb 1 | 1.124 | - |
22:00 | 21:00 | Zagreb 1 | 1.124 | - |
22:30 | 21:30 | RAI 1, 2 | 846, 900, 1.116, 1.332 | - |
*oddaja samo v mesecu juniju, juliju in avgustu
Spremljanje vremena preko interneta
Z dostopnostjo interneta preko mobilnih telefonov, je možno vremensko napoved spremljati tudi preko interneta. Uporaba interneta na morju ni 100% zanesljiva, saj signal ne pokriva celotnega področja Jadrana, sploh ne odprtega morja. Pomorske vremenske napovedi si lahko ogledate preko naše spletne strani na povezavi: http://www.enavtika.si/vreme, kjer objavljamo napoved Hrvaškega hidometeorološkega inštituta, dodatno pa so objavljene tudi meritve temperature morja. Na enem mestu so zbrane tudi povezave do sistema Aladin za Slovenijo in Hrvaško, možnosti padavin na Jadranu ter UV indeks.
eNavtika: http://www.enavtika.si/vreme
Napoved ARSO (SLO): http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/morje.html
Napoved DHMZ (CRO): http://www.dhmz.htnet.hr/prognoza/prognoze.php?id=pomorci¶m=
Napved EUROMETEO (I): http://www.eurometeo.com/meteomar.htm
Gekom (CRO): http://bora.gekom.hr/
Spremljanje vremena preko sistema NAVTEX
Sistem NAVTEX je mednarodni avtomatski sistem za distribucijo navtičnih opozoril, vremenskih napovedi, obvestil o iskanju in reševanju na morju ter podobnih sporočil pomembnih za pomorce.
Za sprejemanje teh obvesti moramo na plovilo namestiti NAVTEX sprejemnik, ki je majhna in cenovno ugodna naprava, ki prejeta sporočila natisne na papir. Sporočila so distribuirana glede na področje v katerem plujemo, da ne prejemamo sporočil, ki za nas niso pomembna. Ko s plovilom priplujemo v določeno področje, prejmemo številna sporočila, ki so bila poslana pred našim prihodom, zato da smo obveščeni o dogajanju na področju. Ob prejemanju sporočil preko sistema NAVTEX ni potrebno biti prisoten pri napravi, da bi sporočilo prejeli. Ker se natisne na papir, ga lahko preberemo tudi kasneje.
Območje | Obalna postaja | Država | Pozivni znak | ID-znak | Frekv. (kHz) | Domet | UTC-čas oddajanja |
III | Trieste FV | IT | IQX | U | 518 | 320 nmi | 03:20, 07:20, 11:20, 15:20, 19:20, 23:20 |
III | Split Radio | HR | 9AS | Q | 518 | 150 nmi | 02:40, 06:40, 10:40, 14:40, 18:40, 22:40 |
*GMT (UTC) času moramo prišteti eno (1) uro za lokalni zimski čas oziroma dve (2) uri za lokalni poletni čas
Spremljanje vremena preko mobilnih aplikacij
Vreme lahko spremljamo tudi preko mobilnih aplikacij. Seveda smo za aktualne razmere zopet vezani na dostop do interneta. Zelo uporabna aplikacija je Weather Maps, ki prikazuje stanje vremena v realnem času. Osvežuje se vsakih 15 min in je izjemno dobro nadomestilo za uporabo na Jadranu, kjer ni pokritja s satelitsko sliko vremena. V aplikaciji so prikazane aktualne razmere, predvidevanje gibanja vremena za 1 uro vnaprej in vremenska napoved za 24 ur. Aplikacija prikazuje oblake, dež, bliske in temperature. Aplikacija je namenjena napravam, ki uporabljajo android ali iOS.
Poleg lokalnih vetrov na Jadranu, se pojavljajo tudi lokalni kratkotrajni vremenski pojavi manjših razsežnosti, ki jih imenujemo nevihte. Pojavljajo se skozi celo leto, bolj pogoste pa so poleti. Nevihte spremljajo možni vetrovi in sunki vetra, ki presegajo hitrosti 20 vozlov, močan dež, grmenje, strele, padec temperature in tlaka.
Nevihta nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni oblak, ki se imenuje cumulonimbus calvus ali začetni nevihtni oblak. Ta nastane, kadar se velik kopasti oblak cumulus, oskrbi z vlago in se spremeni v nevihtni oblak. V višinah med 4.000 in 9.000 m sestavljajo spodnji del oblaka vodne kapljice, v zgornjem hladnem delu, kjer so temperature okoli -10C, pa ledene iglice. Oblak dobi obliko nakovala. Med nevihtnim oblakom in zemeljskim površjem se ustvari električna napetost. Oblak se razelektri z bliskanjem in grmenjem. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne padavine dežja lahko pa tudi toča.
Nevihte običajno nastajajo vzdolž poletnih hladnih front, ki jih imenujemo frontalne nevihte, ali pa vlažnih in nestabilnih toplih zračnih mas, ki jih imenujemo toplotne nevihte.
Kako ocenimo razdaljo do nevihte
Ko na morju opazimo nevihtni oblak, lahko ocenimo, kam se premika. Njegovo oddaljenost od našega mesta lahko ocenimo s pomočjo opazovanja strel in grmenja. Strelo v nevihtnem oblaku opazimo takoj po nastanki, ker svetloba potuje s svetlobno hitrostjo, ki znaša približno 300.000.000 m/s. Zvok grmenja nastane istočasno kot strela. Ker zvok potuje skozi zrak le s hitrostjo 350 m/s lahko izračunamo, kako daleč se nahaja nevihta. Razdaljo ocenimo tako, da izmerimo čas v sekundah od pojava strele do trenutka, ko zaslišimo grmenje. Izmerjeni čas v sekundah pomnožimo s 350 in izračunamo razdaljo.
Nevihte se na Jadranu premikajo s hitrostjo med 15 in 20 vozli. Če pravilno ocenimo smer gibanja nevihte in našo oddaljenost od nje, lahko izračunamo tudi čas, ki ga bo nevihta potrebovala, da nas doseže.
Kako opazimo prihajajočo nevihto
V področju Jadrana nevihte prihajajo pretežno iz zahodne smeri. Manj pogoste so nevihte, ki prihajajo iz severozahodne ali jugozahodne smeri. Prihajajočo nevihto naznani potemnitev obzorja s katerega prihaja nevihta. Sledi nastanek značilnega nevihtnega oblaka, ki nastane, ker se vroč in vlažen zrak začne dvigovati. Ker je ozračje v višjih legah hladnejše, se začne kondenzirati vlaga v zraku in nastanejo vodne kapljice. Oblak sega skoraj do tal. Pred pričetkom nevihte zračni tlak pade. Rahel veter, ki prihaja iz smeri nevihte spremeni smer za 180 stopinj in se okrepi. Temperature zraka močno padejo, močno grmi se bliska in padejo obilne padavine. Poletne nevihte so najpogostejše v popoldanskem času, ko temperatura zraka doseže najvišjo vrednost.
Po nevihti
Ko nevihta preide področje padavine prenehajo. Obzorje se razvedri, zračni tlak začne ponovno rasti. Prehod nevihte spremlja tudi ponoven dvig temperature zraka in vetrovi ponehajo.
Kako ukrepati na plovilu v primeru nevihte
Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno. Zaradi močnih vetrov, ki spremljajo nevihto ni priporočljivo med nevihto vpluti v marino ali luko, saj bo manevriranje s plovilom izjemno oteženo.
Fotogalerija: Razvoj nevihte nad otokom Krkom
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.