Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoZa izvajanje rekreacijskega in športnega ribolova na Hrvaškem si je obvezno zagotoviti ribolovno dovoljenje. Po številnih pritožbah članic EU so sprejeli zakonodajo in izenačili cene dovolilnic za domače in tuje ribiče.
Na hrvaškem je ribolovna dovolilnica potrebna tako za opravljanje ribolova z obale ali z morja - plovila. Brez dovolilnice lahko lovijo le osebe mlajše od 14 let. Dovolilnice je možno kupiti pri pooblaščenih prodajalcih ali na spletni strani v elektronski obliki.
Omejitve za letne dovolilnice |
Letna dovolilnica velja od 1.1. do 31.12 za leto, za katerega je bila izdana. Nakup je možen le od 1.12. preteklega leta do 31.12. tekočega leta za katerega se dovolilnica kupuje. |
Področje ribolova
Športni in rekreacijski ribolov se lahko opravlja po celotnem ribolovnem morju Republike Hrvaške, razen kjer je prepovedan.
Prepovedan je na naslednjih področjih:
- na oddaljenosti 200 m od ribogojnic in 100m od školjčišč
- v lukah, razen na mestih, kjer je to dovoljeno z odlokom
- v posebnih področjih:
- ustja rek Dragonje, Mirne, Riječine, Zrmenje, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve, Rijeke Dubravačke,
- v Limskem in Fažanskem kanalu,
- Medulinskem zalivu in zalivu Klimno na otoku Krk
- in delih ribolovnega področja znotraj zaščitenih področij, kjer je ribolov posebej reguliran
- Področja nacionalnih parkov Brijoni, Kornati, Krka in Mljet in rezervati niso ribolovna področja. Ribolov znotraj teh področij je posebej reguliran v pravilnikih ustanov, ki upravljajo s posameznim področjem.
Pri nakupu ribolovne dovolilnice preko spletne strani, se ribolovno področje izbere zgolj v statistične namene, medtem, ko dovolilnica velja za celotno ribolovno področje.
Vrste ribolovnih dovolilnic
Za rekreacijski in športni ribolov obstajajo različne vrste dovolilnic, ki se razlikujejo glede na dolžino veljavnosti posamezne. Kupiti je možno naslednje:
- Ribolovna dovolilnica za 1 dan
- Ribolovna dovolilnica za 3 dni
- Ribolovna dovolilnica za 7 dni
- Ribolovna dovolilnica za 1 leto
Omejitve
- Dovolilnice za športni ribolov veljajo le z člansko izkaznico ribolovne zveze, ki je lahko izdana na Hrvaškem ali v kateri izmed drugih držav. Velja za leto za katero je kupljena (1.1. – 31.12.)
- Dovolilnice za ribolov s parangalom veljajo le skupaj z letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov.
- Dnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov za osebe do 18. leta ne veljajo za osebe mlajše od 16 let.
- Dovolilnica za rekreacijski ribolov ne velja za ribolov s podvodno puško
- Rekreacijski in športni ribolov na tune je dovoljen le med 16. junijem in 14. oktobrom.
- Ribolov na mečarico po principu »ujemi in spusti« je dovoljen le med 1. julijem in 31. decembrom.
Cene dovolilnic:
Športni ribolov | Rekreacijski ribolov | |
Dnevne dovolilnice | ||
Dnevna - 1 dan | 60 HRK | 60 HRK |
Dnevna - 3 dan | 150 HRK | 150 HRK |
Dnevna - 7 dan | 300 HRK | 300 HRK |
Dnevna - 1 dan (velika riba) | 120 HRK | - |
Dnevna - 3 dan (velika riba) | 300 HRK | - |
Dnevna - 7 dan (velika riba) | 600 HRK | - |
Letne dovolilnice | ||
Letna (od 18 do 65 leta starosti) | - | 500 HRK |
Letna (do 18 leta starosti) | - | 100 HRK |
Letna (osebe nad 65 v pokoju) | - | 100 HRK |
Posebne dovolilnice | ||
Dovolilnica za parangal | - | 200 HRK |
Dovolilnica za vršo | - | 200 HRK |
Uporaba velikih osti | - | 100 HRK |
Uporaba umetne razsvetljave | - | 100 HRK |
* Posebne dovolilnice veljajo za koledarsko leto za katerega so kupljene. Nakup je možen od 1.12 predhodnega leta do konca koledarskega leta za katerega se kupuje.
Dovoljeni pripomočki za rekreacijski ribolov:
Vrste ribolovnih dovolilnic |
Obdobje ribolova:
Način ribolova:
Posebne dovolilnice
|
- različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
- ribiške palice (največ 2 kosa)
- vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
- vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
- oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)
Dovoljeni pripomočki za športni ribolov:
- različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
- ribiške palice (največ 2 kosa)
- vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
- vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
- oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)
- harpuna (največ 2 kosa)
Posebne dovolilnice
Posebne dovolilnice lahko kupi le oseba, ki ima letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov. Pri ribolovu lahko uporablja zgolj naprave za katere je kupil posebno dovolilnico.
Posebna dovolilnica za parangal
- parangal z največ 100 trniki (več kosov)
Posebna dovolilnica za lov z ostmi
- ost oziroma trizob (1 kos)
Posebno dovoljenje za lov na veliko ribo
- palica z rolo z enim trnkom ali umetno vabo (3 kosi)
Dovoljene količine ulova
Pri športnem ali rekreacijskem ribolovu je dovoljeno dnevno naloviti največ do 5 kg rib oziroma drugih morskih organizmov na osebo. Dnevna količina ulova je lahko večja od dovoljene največ za en kos ribe ali morskega organizma, ki presega skupno dovoljeno maso 5 kg. Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati 5 kg.
Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov
S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.
Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | Najmanjša velikost | |
1. Ribe | ||||
Dentex dentex | zubatac | zobatec | 30 cm | |
Mustelus asterias | pas mekaš | navadni morski pes | 80 cm | |
Seriola dumerili | gof | gof | 45 cm | |
Sarda sarda | palamida | palamida | 45 cm | |
Sciaena umbra | kavala | grbe | 30 cm | |
Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | 30 cm | |
Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | 18 cm | |
Squalus acanthias | kostelj | trnež | 66 cm | |
2. Školjke | ||||
Arca noe | kunjka | Noetova barčica | 5 cm | |
Mytilus galloprovincialis | dagnje | klapavica | 6 cm | |
Ostrea edulis | kamenica | ostriga | 7 cm | |
3. Glavonožci | ||||
Octopus vulgaris | hobotnica | hobotnica | 1 kg |
Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova
Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.
Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati
Grafični prikaz načina označevanja ulova |
Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | |
Dentex dentex | zubatac | zubatec | |
Dicentrarchus labrax | lubin (brancin) | brancin | |
Diplodus puntazzo | pic | pic | |
Diplodus sargus | šarag | šarg | |
Diplodus vulgaris | fratar | fratrc | |
Epinephelus spp. | kirnje | kirnije | |
Lithognathus mormyrus | ovčica | ovčica | |
Merluccius merluccius | oslić | oslič | |
Pagellus erythrinus | arbun | ribom | |
Pagrus pagrus | pagar | pagar | |
Polyprion americanus | kirnja glavulja | orjaška kirnja, brodolomčar | |
Sarda sarda | palamida | palamida | |
Sciaena umbra | kavala | grbe | |
Seriola dumerili | gof | gof | |
Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | |
Sparus aurata | komarča (orada, podlanica) | orada, zlatobrov | |
Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | |
Zeus faber | kovač | kovač |
Nakup ribolovnega dovoljenja |
Članek je bil posodobljen 20.1.2020 in upošteva aktualno zakonodajo.
Hrvaška je objavila višine turističnih taks za leto 2018. Zneski, ki naj bi jih lastniki plovil plačali v naslednjem letu so do 8 krat višji od dosedanjih. Še vedno se bodo takse plačevale pavšalno glede na dolžino plovila in obdobje za katero nameravate plačati turistično takso.
Vsa plovila, ki so daljša od 5m in imajo na krovu možnost prenočevanja-ležišča in plujejo po Hrvaških vodah, so dolžna plačati pavšalno turistično takso. Turistična taksa se plačuje glede na dolžino plovila in obdobje v katerem se bo plovilo uporabljalo za plovbo. Najkrajše obdobje za katerega je možno plačati pavšalno turistično takso je 8 dni, največ pa eno leto. Zavezanec za plačilo je lastnik plovila oziroma njegov uporabnik. Takso je potrebo plačati, pred izplutjem. Znesek se lahko poravna v vseh luških kapitanijah in njihovih izpostavah. V kolikor izplujete s plovilom, za katerega ni plačana pavšalna turistična taksa, znaša kazen med 1.000 do 5.000 HRK.
Zneski pavšalnih turističnih taks za leto 2018
Dolžina
|
Obdobje |
Znesek v HRK
|
Znesek v HRK
|
5 – 9 m | do 8 dni | 130 | 150 |
do 15 dni | 240 | 300 | |
do 30 dni | 400 | 400 | |
do 90 dni | 950 | 600 | |
do 1 leta | 2.000 | 1.000 | |
9 – 12 m | do 8 dni | 400 | 200 |
do 15 dni | 700 | 350 | |
do 30 dni | 1.200 | 500 | |
do 90 dni | 2.900 | 650 | |
do 1 leta | 5.800 | 1.100 | |
12 – 15 m | do 8 dni | 500 | 300 |
do 15 dni | 950 | 400 | |
do 30 dni | 1.600 | 600 | |
do 90 dni | 3.850 | 750 | |
do 1 leta | 7.700 | 1.300 | |
15 – 20 m | do 8 dni | 650 | 400 |
do 15 dni | 1.200 | 500 | |
do 30 dni | 2.000 | 700 | |
do 90 dni | 4.800 | 850 | |
do 1 leta | 9.600 | 1.500 | |
preko 20 m | do 8 dni | 950 | 600 |
do 15 dni | 1.800 | 800 | |
do 30 dni | 3.000 | 1.000 | |
do 90 dni | 7.200 | 1.300 | |
do 1 leta | 14.500 | 1.700 |
Prehod Privlaka na otoku Lošinj je enkratna bližnjica za plovbo iz luke Mali lošinj proti notranjim otokom Cres, Rab in naprej proti Krku in Opatiji. Vendar ne ob vsakem vremenu.
Prehod Privlaka je umetno zgrajen kanal, ki v dolžino meri 40m v širino pa približno 8m. Skozi kanal ob lepem vremenu teče morski tok, ki dosega hitrosti med 1 in največ 3 vozli. Ko se vreme spremeni, ko zapiha močna burja, pa se zadeve spremenijo. Veter potiska veliko maso vode, ki se skozi prehod preliva z veliko hitrostjo. V primeru močnega vetra in hkratnega plimovanja doseže hitrosti preko 6 vozlov.
Plovba v takih pogojih je varna le kadar lahko s plovilom plujemo vsaj 2 do 3 vozle hitreje od morskega toka. Motorna plovila primerno hitrost dosežejo zlahka, a za večino jadrnic je hitrost plovbe 8-9 vozlov z motorjem praktično nemogoča zaradi šibkih motorjev.
Takšno neugodno vreme je bilo v prehod Privlaka 12.8.2017. Skozi prehod so najprej zaplula plovila, ki prihajajo iz luke in imajo prednost. Na plovbo skozi kanal se je podala tudi italijanska posadka jadrnice. Namestili so vse bokobrane in se pognali skozi prehod. Skoraj bi jim uspelo. S premcem plovila so pripluli do izhoda kanala, kjer so trčili v morsko gmoto, ki jih je potisnila nazaj v kanal. Več v videu:
Foto in video: Marjan Jelen
Zaščitena območja največkrat obsegajo področje redkih značilnih in potencialno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato je treba omejevati vplive na tamkajšnje ekosisteme. Na zaščitenih območjih zato veljajo posebna pravila tudi za navtike.
Pravila za navtike v zaščitenih območjih
Med zaščitena območja spadajo naravni parki, naravni rezervati, krajinski parki, naravni spomeniki ipd. To so območja kopnega in/ali morja, ki so zaščitena zaradi ohranjenja biodiverzitete ter naravnih in kulturnih virov. Zato je pomembno, da vsi obiskovalci teh območij pri njihovi zaščiti sodelujejo tako, da se držijo tamkajšnjih pravil oziroma omejitev. Pravila so izdelana v skladu z zakonodajo o zaščiti in ohranjanju narave. Za njihovo neupoštevanje se lahko izrečejo denarne kazni.
Kakšna so najbolj pogosta pravila v zaščitenih območjih?
- Vstop je dovoljen samo z vstopnico.
- Vsakršno onesnaževanje okolja, vode in dna je prepovedano.
- Ponekod je lahko prepovedano sidranje.
- Ponekod je lahko prepovedana plovba.
- Trganje in uničevanje zaščitenih rastlinskih vrst je prepovedano.
- Nadlegovanje, lovljenje, ubijanje zaščitenih živalskih vrst je prepovedano, tako na kopnem kot tudi v morju.
- Obiskovalci se lahko gibljejo samo po označenih poteh.
- Kampiranje je na mestih, kjer to ni izrecno dovoljeno, prepovedano.
- Prižiganje ognja je strogo prepovedano.
- Plezanje po klifih je prepovedano.
- Prinašanje vnetljivih stvari je prepovedano.
- Psi morajo biti privezani na povodec.
Kako plujemo v zaščitenih območjih?
Pravila oziroma omejitve za plovbo v zaščitenih območjih so običajno navedena v navtičnih vodnikih in brošurah posameznih zaščitenih področij. Omejitve je treba upoštevati že med začetnim načrtovanjem plovbe, če nameravate obiskati tudi katero izmed zaščitenih območij.
Med drugim morate biti pozorni na omejitve gibanja plovila in na omejitve hitrosti plovila (npr. v Naravnem parku Telašćica od daljice, ki povezuje točki rta “Pod Poljica” in rta “Gubac”, v notranjost zaliva ne smete pluti s hitrostjo višjo od 10 vozlov; v zalivih, kjer je večje število plovil – Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo Polje, Pasjak in Jaz, pa ne smete pluti s hitrostjo višjo od 5 vozlov).
Skrajne meje zaščitenih območij manjšega obsega so običajno označene s posebnimi IALA oznakami, da vanje težko vplujemo pomotoma.
V določenih zaščitenih območjih je plovba povsem prepovedana (npr. na Otočju Brijuni je dovoljeno samo vplutje v pristanišče na otoku Veli Brijun in v zalivu Mikula).
Zaradi zaščite morskega dna je na določenih področjih prepovedano sidranje, saj bi s tem lahko uničevali naravni habitat.
Kakšne so cene vstopnin za naravne parke?
Ceniki so ponavadi razdeljeni na sezono (julij in avgust) in obdobje izven sezone. Cene so različne za odrasle, otroke, študente in skupine, ponekod pa vključujejo tudi vodene oglede in vožnjo z ladjo. Vstopnine so obvezne tudi za vsa plovila, ki vplujejo v naravni park, odvisne so od dolžine plovila. Navadno je treba poleg plačila vstopnine za plovilo plačati tudi vstopnino za vsakega člana posadke.
Glede vstopnin in posebnih pogojev se je najbolje podrobno pozanimati na uradnih spletnih straneh naravnega parka, saj se pogoji spreminjajo praktično vsako sezono. V naravnih parkih so pristojbine za privez običajno višje v primerjavi z vsemi ostalimi priveznimi mesti (npr. pristojbina za privez v pristanišču Veli Brijun za jahto dolžine do 14,99 m znaša v mesecu juliju in avgustu približno 200 €/dan).
Cene vstopnic in spletni nakup za vse Nacionalne parke na Hrvaškem najdete na: Nacionalni parki na Hrvaškem.
Naravni rezervati v Sloveniji
Znotraj meja rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov, povzročanje hrupa itd.
Naravni spomenik Debeli rtič
Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.
Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.
Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.
Podvodni naravni spomenik Rt Madonna
Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82' N, 13°33.79' E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M.
Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa.
Krajinski park Sečoveljske Soline
Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi.
Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti. Kanali Lera, Kurto in Džasi so predvsem zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na območju KPSS je prepovedano vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri. Plovbo v drugem območju parka (med Kanalom Sv. Jernej in Kanalom Dragonja) bo podrobneje opredelil načrt upravljanja KPSS, ki je v pripravi (5. člen Uredbe o KPSS). Siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja parka.
Naravni rezervat Strunjan
Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Strunjan – Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.
Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek.
Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa.
Naravni spomenik Debeli Rtič
Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.
Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.
Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B K(9) 15s 8m 8M
Naravni parki na Hrvaškem, v katere je mogoče vpluti
NP Kornati
Nacionalni park Kornati je za navtike eden najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih parkov. Plovba je dovoljena po celotnem področju razen v posebej zaščitenih conah. To so področja otokov Purara, Mrtenjak, Kolobučar, Mali in Veliki Obručan ter čeri Klint in Volič.
Sidranje in prenočevanj je dovoljeno v naslednjih zalivih: Stiniva, Statival, Lupeška, Tomasovac - Suha punta, Šipnate, Lučica, Kravjačica, Strižnja, Vruje, Gujak, Opat, Smokica, Ravni Žakan, Lavsa, Piškera - Vela Panitula, zaliv Anica na otoku Levrnaka, Podbižanj in Koromašna.
Celotno področje parka je v privatni lasti. Hoja po otokih je dovoljena zgolj po označenih poteh. Kopanje je dovoljeno povsod razen v zaščitenih conah. V park je prepovedano vnašati strelno orožje in podvodne puške.
Vstopnico je možno kupiti na recepcijah parka, v spletni prodaji ali od pooblaščenih oseb v parku samem. Vstopnica kupljena izven meja parka velja 15 dni od izbranega datuma obiska, v spleti trgovini pa 7 dni (dnevna vstopnica velja samo en dan, a park lahko obiščemo znotraj navedenih okvirov).
NP Mljet
Nacionalni park Mljet obsega zahodni del otoka Mljet in 500m morski pas ob obali. Meja parka na vzhodni strani je zaliv Tetinica na severu in rt Tojsti na jugu. Plovba v področju parka je omejena. V Malem jezeru je dovoljena plovba zgolj za plovila na vesla. V velikem jezeru in kanalu Soline je dovoljena le plovba službenih plovil parka in domačinom. Privez plovil in sidranje je dovoljeno le na za to označenih mestih. Hitrost plovbe v kanalu Soline in Veliko jezero je 5 vozlov. Kopanje je dovoljeno povsod razen v pristaniščih. Ribolov je prepovedan. Za park je potrebno kupiti vstopnico. Nakup je možen preko spletne prodaje, v recepcijah parka ali direktno od pooblaščenih oseb v parku, ki vstopnino pobirajo po sidriščih.
NP Brijuni
Plovba v akvatoriju nacionalnega parka Brijuni je omejena. Dovoljeno je le vplutje v luko na otoku Veli Brijun in v zaliv Sv. Nikola na otoku Mali Brijun. Po vplutju v luko se je obvezno prijaviti v recepciji hotela. Vstopnica za plovila do 14.99 vključuje vstopnino za 5 oseb, do 24.99 m pa 15 oseb. Za ostale je potrebno kupiti dodatno vstopnico. Vstopnica velja za bivanje v parku do 24 ur.
PP Telašćica
Naravni park Telaščica je na jugu Dugega otoka. Plovba v področju je regulirana. Hitrost gibanja na področju, ki ga povezuje črta od rta Pod Poljica do rt Gubac in vse do konca zaliva Telaščica je omejena na 10 vozlov. Na področju zalivov, kjer je dovoljeno sidranje (Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo polje, Pasjak in Jaz) je hitrost plovbe omejena na 5 vozlov. Prepovedan je lov s podvodno puško. Samostojno potapljanje je dovoljeno le na področjih otokov Garmenjak Veliki, Garmenjak Mali, Korotan in Podusobine). V parku se lahko sprehajamo le po označenih poteh. Prepovedano je kajenje in prižiganje ognja.
Cena vstopnine je odvisna od dolžine plovila. Nakup karte izven parka je 10% cenejši.
PP Lastovsko otočje
Naravni park Lastovo zajema skupno kar 44 otokov, otočkov in grebenov. Največji je otok Lastovo, na zahodu sta Prežba in Mrčara, 13 pa otokov na severovzhodu otoka Lastovo, ki se imenujejo Lasovnjaci ali Lastovci. Na področju parka imajo lahko stalni privez za plovilo le domačini in službena plovila parka. Začasni privez je dovoljen le na za to označenih priveznih mestih in sidriščih. Za plovbo po parku je potrebno plačilo vstopnine.
Viharno sidro je ena izmed naprav na plovilu, ki jo je pametno imeti a si želimo, da je ne bomo nikoli uporabili.
Običajno prevladuje mnenje, da je viharno sidro uporabno le za tiste, ki plujejo preko oceana, a temu ni tako. Viharno sidro je zelo uporabno tudi kadar plujemo v notranjih vodah.
Kaj je viharno sidro?
Viharno sidro v obliki padala |
Viharno sidro - deli |
Viharno sidro je naprava s katero plovila ne zasidramo temveč nam ga pomaga stabilizirati. Je v obliki manjšega padala ali konusne vreče, ki v vodi povzroča velik upor. Ločimo dva tipa. En je namenjen pritrjevanju na premcu plovila, je v obliki padala in ima dodatno utež in dve plovki. Privežemo ga na premec plovila z eno vrvjo. Angleško ime zanj je »sea anchor«. Drugi tip sidra je namenjen privezovanju na krmo. Je v obliki konusne vreče in je običajno privezan z dvema vrvema. Angleško ime zanj je »drogue«.
Kako in kdaj uporabljamo viharno sidro
Nevihtna sidra so namenjena uporabi v ekstremnih pogojih. Njihova naloga je da:
- upočasnijo plovilo,
- ga držijo čim bolj na mestu,
- preprečujejo, da se obrne bočno v veter in
- omogočajo spremembo smeri plovila.
Viharno sidro v obliki padala
Viharno sidro oblike padala je namenjeno držanju premca plovila v veter in zmanjšanju hitrosti zanosa. Privežemo ga na eno izmed bitev na premcu. Uporabljamo ga, kadar izgubimo manevrske sposobnosti plovila (odpoved motorja, strgana jadra,…). Plovilo brez pogona se bo v močnem vetru in valovih vedno obrnilo bočno glede na smer vetra. Zaradi velike površine boka ga bo relativno hitro zanašalo v smeri vetra. Če plujemo v notranjih vodah, obstaja nevarnost, da nas odnese proti obali. Z zmanjšanjem hitrosti bočnega zanosa, si kupimo dragocen čas za pravilno ukrepanje, popravilo motorja ali čakanje na reševalce. Druga nevarnost so valovi. Ko smo obrnjeni bočno, nas bodo močno zibali in zlahka nas prevrnejo. Viharno sidro bo držalo premec plovila obrnjen proti vetru. Plovilo bo bolj stabilno, bivanje na plovilu bolj varno, posadka manj izčrpana. Viharno sidro v obliki padala zmanjša hitrost gibanja plovila na 0-2 vozla.
Deli viharnega sidra:
- smer vetra
- plavajoča boja za dvigovanje sidra
- plavajoča vrv
- plavajoča boja ali plavajoča vreča viharnega sidra za dvigovanje sidra
- viharno sidro v obliki padala
- utež ali veriga
- vrv za privez na plovilo
- utež
Viharno sidro oblike padala lahko v nuji uporabimo tudi pri plovbi v visokih valovih. V tem primeru, ga namestimo na krmi plovila. Zmanjševalo bo hitrost pri plovbi po valu navzdol in preprečilo izgubo krmila.
Uporaba viharnega sidra srečamo tudi v nenevarnih situacijah. Ribiči ga uporabljajo za zmanjšanje zanosa plovila zaradi vetra. Pogosto ga namestijo na bok plovila. Plovilo je še vedno obrnjeno bočno v veter in valove, zmanjšana je le hitrost zanosa. Na ta način lahko na plovilo namestijo več ribiških palic po celotni dolžini plovila.
Viharno sidro konusne oblike
Viharno sidro v obliki konusa |
Viharno sidro konusne oblike ima nekoliko drugačne lastnosti. Običajno jih namestimo na krmo plovila in so namenjeni predvsem zmanjševanju hitrosti plovila pri plovbi navzdol po valu (zmanjša hitrost plovbe na 4-6 vozlov). Zaradi povečanega upora zadržujejo krmo plovila in zmanjšajo možnost, da bi pri plovbi po valu navzdol krma prehitela premec. Zmanjšuje tudi sile na krmilo in tako možnost, da ga izgubimo. To sidro je uporabno vedno, kadar še imamo kontrolo nad plovilom a je stabilnost težko zagotoviti. Tak primer je tudi pri motornih plovilih, ko odpove glavni motor in plujemo s pomožnim, katerega moč ne zadostuje za zanesljivo krmiljenje. Konusno viharno sidro nam bo pomagalo vzdrževati smer plovila. Ker je to sidro na krmo običajno pritrjeno z dvema vrvema, ga lahko uporabljamo tudi kot nadomestni krmilni sistem. S skrajševanjem vrvi na eni strani krme, se bo upor na tisti strani plovila povečal in plovilo bo začelo spreminjati smer.
Obvezno
Pri nakupu viharnega sidra moramo upoštevati velikost, obliko in težo našega plovila ter vremenske razmere v katerih pričakujemo, da bo viharno sidro učinkovito. Dober posvet s strokovnjakom ne bo odveč.
Še nasvet
Nevihtno sidro je ena izmed naprav na plovilu, katere uporabo je pred dejansko rabo, pametno trenirati. Primerjamo jo lahko z uporabo reševalnega jopiča, reševanje človeka v morju ali uporabe signalnih raket ali bakel. Če uporabe ne treniramo, bo verjetnost, da bomo napravo pravilno uporabili, ko jo bomo nujno rabili, zelo majhna.
Pomorska nesreča je izreden dogodek na morju pri katerem je prišlo do materialne škode, ogrožanje človeških življenj ali onesnaženja morja. Vsaka oseba, ki povzroči pomorsko nesrečo, opazi onesnaženje morja ali pa nesrečo, ki lahko povzroči onesnaženje morja, je po zakonu dolžna nemudoma o tem obvestiti Upravo za pomorstvo, Luško upravo, njeno izpostavo ali prijaviti nezgodo v klicnem centru 112. (2. točka 31. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08 in 3/10).
Med naloge luških kapitanij spadajo tudi nadzor plovbe, iskanje ter reševanje na morju. V kolikor želijo svoje delo opravljati učinkovito, jim moramo v primeru pomorske nesreče posredovati pravilne podatke, na podlagi katerih bodo lahko ustrezno ukrepali. Od udeleženca ali očividca pomorske nesreče bodo zahtevali naslednje podatke:
- točen čas, ko se je zgodila pomorska nezgoda
- kakšna nezgoda se je zgodila
- vrsta plovnega objekta, njegova velikost in če je poznano ime pomorskega objekta
- število oseb na objektu
- lastnik oziroma uporabnik objekta
- natančna pozicija
- smer in hitrost plovbe ali gibanja objekta ter njegova oddaljenost od ostalih pomorskih objektov
- stopnja ogroženosti človeških življenj, podatki o poškodovanih in možnosti za pomoč poškodovanim
- vrsta in tip tovora na objektu in kakšne nevarnosti lahko le ta povzroči za morsko dobro
- obseg poškodb plovnega objekta
- izvedene aktivnosti za zmanjšanje nevarnosti
Kot udeleženec pomorske nesreče bomo morali o nezgodi napisati poročilo. V poročilu bo potrebno navesti naslednje podatke:
- podatki odgovorne osebe na plovilu (ime in priimek, naslov, telefon,..)
- kraj, datum in čas pomorske nezgode
- aktivnost pri kateri je prišlo do nezgode
- vrsta nezgode (eksplozija, požar, izpust nevarnih snovi,.,..)
- število oseb, ki so bile udeležene v nezgodi
- število preminulih
- število ranjenih
- aktivnost, ki so bile zvedena
- vzroki za nezgodo
- posledice za okolje
Primeri poročil o pomorski nezgodi:
Seznam pomorskih uprav, luških kapitanij in izpostav v Sloveniji, Hrvaški, BIH in Črni Gori.
Luške kapitanije in njihove izpostave so zadolžene za nadzor plovbe v notranjih in teritorialnih vodah posamezne države. Izvajajo iskanje in reševanje oseb na morju, inšpekcijski nadzor nad pomorskim dobrom, v registre vpisujejo in iz njega brišejo plovila, vodijo registre plovil izdajajo pomorske knjižice, izvajajo strokovne izpite usposobljenosti pomorcev in drugo.
Slovenija |
|||
Uprava za pomorstvo Koper | Ukmarjev trg 2 | 6000 Koper | 386 5 66 32 108 |
Izpostava Izola | Veliki trg 12 | 6310 Izola | 386 5 66 32 150 |
Izpostava Piran | Dantejeva 4 | 6330 Piran | 386 5 67 10 190 |
Hrvaška |
|||
Luška kapetanija |
Naslov | kraj | telefon |
Pula | Riva 18 | 52100 Pula | 385 52 222 037 |
Rijeka | Senjsko pristanište 3 | 51000 Rijeka | 385 51 214 031 |
Senj | Obala kralja Zvonimira 12 | 53270 Senj | 385 53 881 301 |
Zadar | Liburnska obala 8 | 23000 Zadar | 385 23 254 880 |
Šibenik | Obala Franje Tuđmana 8 | 22000 Šibenik | 385 22 217 214 |
Split | Obala Lazareta 1, p.p. 317 | 21000 Split | 385 21 362 436 |
Ploče | Trg kralja Tomislava 24 | 20340 Ploče | 385 20 679 008 |
Dubrovnik | Obala Stjepana Radića 37 | 20000 Dubrovnik | 385 20 418 989 |
Izpostave luških kapitanij Pula |
|||
Umag | Obala Josipa Broza Tita 3 | 52470 Umag | 385 52 741 662 |
Novigrad | Porporela 6 | 52466 Novigrad | 385 52 757 035 |
Poreč | Obala Maršala Tita 17 | 52440 Poreč | 385 52 431 663 |
Rovinj | Obala Pina Budicina 1 | 52210 Rovinj | 385 52 811 132 |
Raša | Trget 11a | 52223 Raša | 385 52 875 127 |
Rabac | Obala Maršala Tita 39 | 52221 Rabac | 385 52 872 085 |
Izpostave luških kapitanij Reka |
|||
Unije - trenutno ne obratuje | Unije bb | 51562 Unije | 385 51 235 726 |
Lopar | Arena 1 | 51281 Lopar | 385 51 775 286 |
Mošćenička Draga | Šetalište 25. travnja 2 | 51417 Mošćenička Draga | 385 51 737 501 |
Opatija | Zert 3 | 51410 Opatija | 385 51 711 249 |
Bakar | Senjske ulice 372/II | 51222 Bakar | 385 51 761 214 |
Kraljevica | Obala kralja Tomislava 5 | 51262 Kraljevica | 385 51 281 330 |
Crikvenica | Trg Stjepana Radića 1/I | 51260 Crikvenica | 385 51 242 321 |
Novi Vinodolski | Obala kneza Branimira 3 | 51250 Novi Vinodolski | 385 51 244 345 |
Omišalj | Knačinar 1 | 51513 Omišalj | 385 51 842 053 |
Malinska | Lina Bolmarčića 22 | 51511 Malinska | 385 51 859 346 |
Krk | Trg bana Jelačića 1 | 51500 Krk | 385 51 221 380 |
Punat | Obala 86 | 51521 Punat | 385 51 854 065 |
Baška | Palada 88 | 51523 Baška | 385 51 856 821 |
Šilo | Lokvišća 1 | 51515 Šilo | 385 51 852 110 |
Cres | Jadranska obala 1 | 51557 Cres | 385 51 571 111 |
Mali Lošinj | Priko 60 | 51550 Mali Lošinj | 385 51 233 845 |
Nerezine | Obala nerezinskih pomoraca bb | 51554 Nerezine | 385 51 237 380 |
Susak | Susak 97 | 51561 Susak | 385 51 239 205 |
Rab | Biskupa draga 1 | 51280 Rab | 385 51 725 419 |
Izpostave luških kapitanij Zadar |
|||
Biograd n/m | OBALA KRALJA PETRA KREŠIMIRA IV BR. 30 | 23210 Biograd n/m | 385 23 383 210 |
Starigrad Paklenica | DR. FRANJE TUĐMANA 45 | 23 224 Starigrad Paklenica | 385 23 369 262 |
Pag | GOLIJA 1 | 23250 Pag | 385 23 611 023 |
Preko | KOD SV. ANTE 2 | 23273 Preko | 385 23 286 183 |
Sali | K.BR. 91 | 23 281 Sali | 385 23 377 021 |
Božava | K.BR. 18 | 23 286 Božava | 385 23 311-278 |
Silba | K.BR. 7 | 23 295 Silba | 385 23 370 410 |
Izpostave luških kapitanij Senj |
|||
Sveti Juraj | Selo 2 | 53284 Sveti Juraj | 385 53 883 006 |
Jablanac | Bana Stjepana Šubića 21 | 53287 Jablanac | 385 53 887 049 |
Karlobag | Obala V. Nazora 14 | 53288 Karlobag | 385 53 694 030 |
Novalja | Ul. Kralja Tomislava 1 | 53291 Novalja | 385 53 661 301 |
Izpostave luških kapitanij Šibenik |
|||
Murter | Butina 2 | 22243 Murter | 385 22 435 190 |
Tisno | Velika Rudina 1 | 22243 Tisno | 385 22 439 313 |
Vodice | Obala matice hrvatske 16 | 22211 Vodice | 385 22 443 055 |
Primošten | Porat 2 | 22202 Primošten | 385 22 570 266 |
Rogoznica | Obala Kneza Domagoja (HRM) 2 | 22203 Rogoznica | 385 22 559 045 |
Izpostave luških kapitanij Split |
|||
Trogir | Obala bana Berislavića 19 | 21220 Trogir | 385 21 881 508 |
Split | Obala Lazareta 1 | 21000 Spit | 385 21 362 436 |
Omiš | Fošal 13 | 21310 Omiš | 385 21 861 025 |
Makarska | Obala Kralja Tomislava 1/a | 21300 Makarska | 385 21 611 977 |
Rogač | Obala Svete Tereze 8 | 21430 Rogač | 385 21 654 139 |
Supetar | Porat 4 | 21400 Supetar | 385 21 631 781 |
Milna | Riva 7 | 21405 Milna | 385 21 636 205 |
Sumartin | Porat 13 | 21426 Sumartin | 385 21 648 222 |
Hvar | Riva 29 | 21450 Hvar, p/p 35 | 385 21 741 007 |
Jelsa | Mala banda, p/p 25 | 21465 Jelsa | 385 21 761 055 |
Stari Grad | Šetnica Don Šime Ljubića 1 | 21460 Stari Grad | 385 21 765 060 |
Sućuraj | Trajektna 1 | 21469 Sućuraj | 385 21 773 228 |
Vis | Stara Issa 6 | 21480 Vis | 385 21 711 111 |
Komiža | Riva sv. Mikule 33 | 21485 Komiža | 385 21 713 085 |
Bol | Loža 18 | 21420 Bol | 385 21 635 903 |
Kaštela | Put kupališta 8 | 21213 Kaštela | 385 21 223 441 |
Izpostave luških kapitanij Polače |
|||
Metković | Trg kralja Tomislava 5 | 20350 Metković | 385 20 681 681 |
Izpostave luških kapitanij Dubrovnik |
|||
Orebić | Trg Mimbelli 13 | 20250 Orebić | 385 20 714 069 |
Cavtat | Obala Ante Starčevića 10 | 20210 Cavtat | 385 20 478 065 |
Slano | Trg Ruđera Boškovića 23 | 20232 Slano | 385 20 871 177 |
Sobra | Sobra 26 | 20225 Sobra | 385 20 745 040 |
Ston | Od Stoviša 2 | 20225 Ston | 385 20 754 026 |
Trpanj | Žalo 13 | 20240 Trpanj | 385 20 743 542 |
Korčula | Obala Franje Tuđmana 1 | 20260 Korčula | 385 20 711 178 |
Vela Luka | Obala 3 | 20270 Vela Luka | 385 20 812 023 |
Lastovo | Obala Lastovskih Ribara 6/3 | 20 289 Ubli - Lastovo | 385 20 805 006 |
Trstenik | Kraj 6a | 20244 Trstenik | 385 20 748 100 |
Mestna luka Dubrovnik | Ribarnica 1 | 20000 Dubrovnik | 385 20 321 234 |
Marina Komolac | Komolac bb | 20236 Mokošica | 385 20 452 421 |
BIH |
|||
Neum | Dr. Franje Tuđmana | 88390 Neum | |
Črna Gora |
|||
Lučka uprava Crne Gore | Muo, Peluzica 1 | 85330 Kotor | 382 32 325-414 |
Luška Kapitanija Bar | Obala 13 jula 18 | 85000 Bar | 382 30 312 733 |
Luška Kapitanija Kotor | Benovo bb | 85330 Kotor | 382 32 304 313 |
Izpostava Budva | Slovenska obala | Budva | 382 33 451 227 |
Izpostava Ulcinj | Pristan bb | Ulcinj | 382 30 421 780 |
Izpostava Tivat | Pine | Tivat | 382 32 671 262 |
Izpostava Virpazar | Virpazar bb | Virpazar | 382 32 304 312 |
Seznam pripravljen za tisk, mobilni telefon, tablico,... |
|||
|
|||
Naloži na tej povezavi. |
V letu 2017 je podeljenih 85 koncesij za navtična sidrišča na hrvaškem delu Jadrana. Sidranje na sidriščih je potrebno plačati.
Na seznamu so podatki:
- o koncesionarju,
- število boj za privez,
- najvišja dovoljena cena, ki vam jo lahko zaračunajo,
- storitve, ki jih nudi sidrišče.
Z zeleno barvo so označena sidrišča, kjer so podatki preverjeni na terenu! Ostale podatke bomo preverjali in sproti obnavljali na tej strani. V kolikor naletite na neskladja, lahko to zapišete v komentar ali nam posredujete na mail: alaris(at)alaris.si.
S klikom na povezavo posameznega sidrišča, si lahko pogledate natančno lokacijo sidrišča, fotografije in video posnetke, proti katerim vetrovom je sidrišče zaščiteno, ter katera brezplačna sidrišča so v bližini.
V izogib težavam v navtičnih sidriščih si preberite članek Pravila obnašanja v navtičnih sidriščih, kjer so opisane vaše pravice in dolžnosti.
Kraj | Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Oprema sidrišča | Št. boj | Cena |
Istra in Kvarner |
||||||
Cres | Kolorat | Ranko Matušan | 00 385 91 51 72 782 | Odvoz smeti, dostava hrane | 24 | 13 HRK/m/dan |
Cres | Majiška | Ranko Matušan | 00 385 91 51 72 782 | Odvoz smeti, dostava hrane | 6 | 13 HRK/m/dan |
Cres | Jadrišćica | INGEMAR David Kučić | 00 385 98 909 57 47 | elektrika, voda, internet, odvoz smeti | 120m muring za 60 plovil | 150 HRK - akcija (vključena voda, ele., Wi-Fi) |
Unije | Podkujni | Sridnja d.o.o., Robert Nikolić | 00 385 51 235 717, 00 385 98 801 049 | Odvoz smeti | ||
Unije | Maračol | Otok Unije d.o.o., Ivan Dropuljić | 0 385 92 319 96 31 | Odvoz smeti | 50 | do 10m 15 HRK/m; 10m - 14m 20 HRK/m; nad 14m 25 HRK/m |
Susak | Bok | Obrt Sansigot, Alen Hošić, Marijo Mirković | 00 385 95 853 37 40 | Odvoz smeti | 30 | 15 HRK/m/dan |
Koludarac | Englez | Diver Lošinj d.o.o., Sanjin Valerijev | 00 385 91 332 94 60 | Odvoz smeti | 20 | 220 HRK/dan |
Lošinj | Zabodarski | Diver Lošinj d.o.o., Sanjin Valerijev | 00 385 91 332 94 60 | Odvoz smeti | 20 | 220 HRK/dan |
Lošinj | Balvanida | Diver Lošinj d.o.o., Sanjin Valerijev | 00 385 91 332 94 60 | Odvoz smeti | 10 | 220 HRK/dan |
Lošinj | Krivica | Diver Lošinj d.o.o., Sanjin Valerijev | 00 385 91 332 94 60 | Odvoz smeti, dostava hrane | 10 | 220 HRK/dan |
Ilovik | Sveti Petar | Liburnia pomorska agencija d.o.o. | 00 385 51 703 540 | Odvoz smeti | 70 | 13 HRK/m/dan |
Severna dalmacija (Zadar) |
||||||
Silba | Drage | Trgovačko društvo Jurjević vina d.o.o. | 00 385 98 291 638 | Odvoz smeti | 20 | 15 HRK/m/dan |
Silba | Sv. Ante | Turistički obrt «Sv. Ante», Neven Mašina | 00 385 91 377 00 77 | Odvoz smeti | 7 | 10 HRK/m/dan |
Silba | Južni porat | Turistički obrt «Sv. Ante», Neven Mašina | 00 385 91 377 00 77 | Odvoz smeti | 30 | 10 HRK/m/dan |
Olib | Slatinica | Slatinica, Gligor Silavski | 00 385 98 99 66 140 | Odvoz smeti | 5 | 14 HRK/m/dan |
Olib | Olib | Slatinica, Gligor Silavski | 00 385 98 99 66 140 | Odvoz smeti | 10 | 14 HRK/m/dan |
Olib | Sv. Nikola | Slatinica, Gligor Silavski | 00 385 98 99 66 140 | Odvoz smeti | 11 | 10 HRK/m/dan |
Škarda | Griparica | 00 385 98 219 632 | Odvoz smeti | 20 | 10 HRK/m/dan | |
Ist | Široka | Poljoprivredna zadruga IST | 00 385 98 332 393 | Odvoz smeti | 31 | 22 HRK/m/dan |
Ist | Mljake | Poljoprivredna zadruga IST | 00 385 98 332 393 | Odvoz smeti | 24 | 20 HRK/m/dan |
Molat | Zapuntel | Alu-trade, Dalibor Skočić | 00 385 98 272 264 | Odvoz smeti | 20 | 14 HRK/m/dan |
Molat | Brgulje | PZ Brgumul | 00 385 95 901 07 52 | Odvoz smeti | 70 | 14 HRK/m/dan |
Dugi otok | Pantera | Mulić d.o.o. | 00 385 98 167 81 12 | Odvoz smeti | 61 | 15 HRK/m/dan |
Dugi otok | Lučina 1 | Mulić d.o.o. | 00 385 98 167 81 12 | Odvoz smeti | 9 | 15 HRK/m/dan |
Dugi otok | Lučina 2, Brbinj | Adria Bove d.o.o., Dario Lovrič | 00 385 99 655 44 55 | Odvoz smeti | 62 | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Dugi otok | Lučica | 00 385 99 66 22 504 | Odvoz smeti | 4 | ||
Dugi otok | Čuna | Mulić d.o.o. | 00 385 98 167 81 12 | Odvoz smeti | 19 | 15 HRK/m/dan |
Dugi otok | Sakarun | Ivica Crljenko | 00 385 95 513 38 39 | Odvoz smeti | 15 | 25 HRK/m/dan |
Dugi otok | Bok, Brbinj | Mulić d.o.o. | 00 385 98 167 81 12 | Odvoz smeti | 25 | 13 HRK/m/dan |
Dugi otok | Stržna | Mladen Kotrulja | 15 | 15 HRK/m/dan | ||
Ugljan | Otok | KALIGRADNJA d.o.o. | 00 385 23 362 162 | Odvoz smeti | 5 | |
Ugljan | Zdrelašćica | SABUŠA d.o.o. | 00 385 91 373 22 93 | Odvoz smeti | 20 | 10 HRK/m/dan |
Pakoštane | Pakoštane I | Trgovačko društvo Juština d.o.o. | 00 385 98 980 41 14 | Odvoz smeti | 7 | 15 HRK/m/dan |
Rava | Paladinica | CROSI d.o.o., Robert Škifić | 00 385 98 208 525 | Odvoz smeti | 20 | 15 HRK/m/dan |
Rava | Lokvina, Mala Rava | CROSI d.o.o., Robert Škifić | 00 385 98 475 132 | Odvoz smeti | 20 | 15 HRK/m/dan |
Iž | Knež | 00 385 91 2002 320 | Odvoz smeti | 9 | 13 HRK/m/dan | |
Iž | Veli Vodenjak, otok Iž | MALOIŽANIN d.o.o. Mali Iž | 00 385 905 25 49 | Odvoz smeti | 15 | 12 HRK/m/dan |
Iž | Mali Vodenjak, otok Iž | MALOIŽANIN d.o.o. Mali Iž | 00 385 905 25 49 | Odvoz smeti | 15 | 12 HRK/m/dan |
Iž | Dolinje | Lijana Baroni-Reich | 00 385 91 289 18 00 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 10 HRK/m/dan |
Žut | Pinizel | Adria Bove d.o.o., Dario Lovrič | 00 385 99 655 44 55 | Odvoz smeti | 13 | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Žut | Podražanj | ACI d.d. | 00 385 98 398 821 | Odvoz smeti, Restavracija, WC | 15 | do 12m: 1.4.-31.5 in 26.9.-31.10. 190 HRK; 1.6.-14.7. in 26.8.-25.9. 230 HRK; 15.7. - 25.8. 270 HRK |
Žut | Sabuni | Edi Juraga | 00 385 98 757 165 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 15 HRK/m/dan |
Žut | Strunac | Stipe Kožulić,"Bain" | 00 385 98 186 78 83 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 15 HRK/m/dan |
Pašman | Soline 1 | Obrt «Frane», Karlo Magić | 00 385 98 338 512 | Odvoz smeti | 18 | 14 HRK/m/dan |
Pašman | Soline 2 | Obrt «Frane», Karlo Magić | 00 385 98 338 512 | Odvoz smeti | 30 | 14 HRK/m/dan |
Pašman | Lanđin | Sidro nautika i pomorstvo, Mate Ugrinić | 00 385 98 160 85 96 | Odvoz smeti | 34 | 8 HRK/m/dan |
Pašman | Zaklopica | CLARUS NAUTA d.o.o. | 00 385 95 803 5 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 15 HRK/m/dan |
Sukošan | Zlatna Luka 1 | ZLATNA Luka d.o.o. | 00 385 23 394 203 | Odvoz smeti | 11 | 15 HRK/m/dan |
Sukošan | Zlatna luka 2 | ZLATNA Luka d.o.o. | 00 385 23 394 203 | Odvoz smeti | 8 | 15 HRK/m/dan |
Sv.Filip i Jakov | Sv.Filip i Jakov | RIO, Milivoj Vuletić | 00 385 23 389 189 | Odvoz smeti | 5 | 14 HRK/m/dan |
Vrgada | Artina - Vrgada A i B | Miranda Matulić | 00 385 91 563 65 99 | Odvoz smeti | 10 | 10 HRK/m/dan |
Srednja Dalmacija (Šibenik) |
||||||
Kaprije | Remetić | Marina Košuljandić | 00 385 91 591 64 18 | Odvoz smeti | 10 | 00-07m; 100,00; 07-10m 150,00;10-13m 200,00; 13-15m 250,00; 15-18m 300,00; 18m-20m 350,00; 20m+ 20 HRK/m/dan |
Kaprije | Kaprije | Luška uprava | Odvoz smeti, voda | 18 | 26 HRK/m/dan (obala), 18 HRK/m/dan (boja) | |
Kaprije | Nozdra Mala | Dijana Obratov | 00 385 98 336 335 | Odvoz smeti, Restavracija, Dostava hrane | 15 | 20 HRK/m/dan |
Sičenica | Sičenica | Marina Frapa | 00 385 22 559 900 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 00-15m 300 HRK/dan |
Rogoznica | Marina Frapa | Marina Frapa | 00 385 22 559 900 | Odvoz smeti, Restavracija, WC | 16 | 00-13m 300 HRK/dan |
Kaprije | Nozdra Velika | Adria Bove d.o.o., Dario Lovrič | 00 385 99 655 44 55 | Odvoz smeti | 8 | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Tijat | Tijašnica | Gradsko poduzeće Vodice | 00 385 22 444 591 | Odvoz smeti | 20 | 20 HRK/m/dan |
Kakan | Tratica | Marina Košuljandić, obrta Riva – tours | 00 385 91 591 64 18 | Odvoz smeti, Restavracija | 16 | 00-07m 100,00; 07-10m 150,00; 10-12m 200,00; 12- 14m 250,00; 14-16m 300,00; 16-18m 350,00; |
Kakan | Borovnjaci - Potkučina | Marina Košuljandić, obrta Riva – tours | 00 385 91 591 64 18 | Odvoz smeti | 60 | do 7 m - 100,00; 7-10m 150,00; 10-13m 200,00; 13-15m 250,00; 15-18m 300,00; 18-20m 350,00; nad 20 m - 20 HRK/m |
Žirje | Mala Stupica | RUŽA HRVATSKA | 00 385 95 905 62 62 | Odvoz smeti | 10 | 00-07 m; 100; 07-10m 150; 10-12m 200; 12-14m 250; 14-16m 300; 16-18m 350 HRK/dan |
Žirje | Velika Stupica | Mate Šižgorić | 00 385 98 337 028 | Odvoz smeti, Restavracija | 20 | 0-9m 100; 9-13m 150; 13-15m 200 HRK/dan |
Žirje | Tratinska | Boris Kale | 00 385 99 853 33 00 | Odvoz smeti, Restavracija | 22 | 00-10m 150; 10-12m 200; 12-14m 250; 14-16m 300; 16-18m 350; 18-20m 450 HRK/dan |
Zminjak | Zmiščica | Krešimir Pleslić | 00 385 91 896 61 81 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 200 HRH/dan |
Grebaštica | Mirin-Grebastica | Adria Bove d.o.o., Dario Lovrič | 00 385 99 655 44 55 | Odvoz smeti | 14 | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Obinuš | Obinuš Mali | Adria Bove d.o.o., Dario Lovrič | 00 385 99 655 44 55 | Odvoz smeti | 17 | 00-12m 450, 12-15m 560, 15-20m 650 HRK/dan |
Srednja Dalmacija (Split) |
||||||
Brač | Bobovišća | INFESTO d.o.o. Vedran Jurač | 00 385 91 500 16 19 | Odvoz smeti | 16 | 00-9,99m 100,00; 10-11,99m 150,00; 12-14,99m 200,00; 15-16,99m 250,00; 17m+ 300,00 HRK/dan |
Brač | Vića | INFESTO d.o.o. Vedran Jurač | 00 385 91 500 16 19 | Odvoz smeti | 16 | 00-9,99m 100,00; 10-11,99m 150,00; 12-14,99m 200,00; 15-16,99m 250,00; 17m+ 300,00 HRK/dan |
Brač | Luke | Katja Eterović | 00 385 98 781 358 | Odvoz smeti, Restavracija | 9 | 150 HRK/dan |
Brač | Lučice - vzhod | "LUČICA", Šime Kovačić | 00 385 91 524 28 20 | Odvoz smeti | 20 | 17-26m 150,00 HRK/dan |
Brač | Lučice - zahod | "ARETA" d.o.o. Ivan Čipčić | 00 385 91 1543 066 | Odvoz smeti | 7 | 17-26m 150,00 HRK/dan |
Brač | Osibova | "LUČICA", Šime Kovačić | 00 385 91 524 28 20 | Odvoz smeti | 20 | 17-26m 150,00 HRK/dan |
Hvar | Tiha - Stupište | NASCOR d.o.o. | 00 385 91 444 40 10 | Odvoz smeti | 55 | 15 HRK/m/dan (katamarani +50%) |
Hvar | Paklena | NASCOR d.o.o. | 00 385 91 444 40 10 | Odvoz smeti | 15 HRK/m/dan (katamarani +50%) | |
Hvar | Vučja | NASCOR d.o.o. | 00 385 91 444 40 10 | Odvoz smeti | 15 HRK/m/dan (katamarani +50%) | |
Hvar | Zavala | Parcela d.o.o. | 00 385 95 828 02 68 | Odvoz smeti, Restavracija | 10 | 17-26m 150,00 HRK/dan |
Sv. Klement | Vinogradišče | Toto Menegelo | 00 385 91 17 18 242 | Odvoz smeti, Restavracija | 43 | 28/m/dan; samo preko dneva 150/HRK |
Vis | Stončica | "ISSA ADRIA NAUTIKA" d.o.o. | 00 385 91 227 75 55 | Odvoz smeti | 6 | 00-9,99m 150,00; 10-14,99m 200,00; 15-19,99m 300,00, 20-29,99m 400,00 HRK/dan |
Vis | Komiža - Jastožera | Jastožera d.o.o., Žarko Peša | 00 385 21 713 849,0 385 99 212 63 13 | Odvoz smeti, Restavracija | 8 | 200 HRK/dan |
Vis | Komiža - Lučica | Nautički centar Komiža d.o.o. | 00 385 21 713 849, 00 385 91 245 40 02 | Odvoz smeti, Restavracija | 20 | 00-9,99m 150,00; 10-14,99m 200,00; 15-19,99m 250,00; 20m+ 300,00 HRK/dan |
Vis | Komiž - Pul Guspu | Nautički centar Komiža d.o.o. | 00 385 21 713 849, 00 385 91 245 40 02 | Odvoz smeti, Restavracija | 40 | 00-9,99m 150,00; 10-14,99m 200,00; 15-19,99m 250,00; 20m+ 300,00 HRK/dan |
Biševo | Mezuporat | Nautički centar Komiža d.o.o. | 00 385 91 245 4002 | Odvoz smeti, Restavracija | 20 | 00-9,9m 150; 10-14,99m 200; 15-19,99m 250 HRK/dan |
Južna Dalmacija (Dubrovnik) |
||||||
Korčula | Bad - Vela Luka | Županijska lučka uprava Vela Luka | 00 385 20 813 520 | Tuš, WC, voda, odvoz smeti | 16 | do 15m - 150 HRH/dan, od 15-20m - 200 HRK/dan |
Korčula | Kneža (Pupnat) | Luka Korčula | 00 385 20 715 241; 00 385 20 715 279 | 10 HRK/m/dan; 20-30m 15HRK; 30-40m 20HRK, 40-50m 25HRK | ||
Korčula | Luka | Luka Korčula, Žarko Klisura | 00 385 20 715 241; 00 385 20 715 279 | 15 HRK/m/dan do 20m; 20-30m 25 HRK; 30-40m 30 HRK; vse je na lastno sidro, če je privez pa je cena x2 | ||
Korčula | Badija | Luka Korčula | 00 385 20 715 241; 00 385 20 715 279 | 16 HRK/m/dan do 20m; 20-30m 25 HRK; 30-40m 30 HRK; vse je na lastno sidro, če je privez pa je cena X2 | ||
Lastovo | Skrivena luka | Marčelino Simić | 00 385 20 801 261; 00 385 98 981 37 97 | Tuš, WC, voda, odvoz smeti, restavracija, voda, elektrika | muring | 1.7.-31.8. do 10m 160 HRK, do 40m 1800 HRK; predsezona/posezona do 10m 100 HRK, do 40m 700 HRK |
Lastovo | Skrivena luka 2 | 00 385 912 06 06 | WC, tuš, voda, elektrika | 30 | ||
Lastovo | Veli Lago | 13 | ||||
Lastovo | Saplun | 15 |
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.