Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.
»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš
Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.
Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.
Miran Tepeš - Z jadrnico čez ArktikoSidrna vrv in sidrna veriga
Od sidrne vrvi oziroma sidrne verige pričakujemo, da bo vlekla sidro paralelno z morskim dnom, da bo enostavna za shranjevanje, spuščanje v vodo, dvigovanje na krov in da zmanjša vplive sunkov vetra in valov na sidro in na plovilo. Tem zahtevam ustrezajo vrv (najlonska ali iz kompozitnih materialov), veriga ali kombinacija. To so homogeni materiali, kar pomeni, da so njihove fizične lastnosti enake po njihovi celotni dolžini (teža na dolžino, elastičnost, moč vrvi,..).
Kadar tako vrv ali verigo napnemo med dvema točkama, se oblikuje v obliki parabole z izjemo, da je njen najnižji del nekoliko bolj raven. Matematične enačbe o obnašanju takšne povezave so stare že več stoletij. Sidranje je le poseben primer, ker je ena točka povezave na morskem dnu, zato del povezave leži na morskem dnu, ter ena izmed točk, kamor je pripeta povezava, je premična (plovilo se zaradi sile vetra in valov premika). Da bodo izračuni kar najbolj natančni moramo sprejeti nekaj predpostavk. Predvidevamo, da smo sidrali pravilno in sidro drži. Elastičnost vrvi ali verige in sila trenja na morskem dnu je minimalna. Sila s katero vleče plovilo je konstantna. Ravnotežno točko dosežemo, ko je sila s katero vleče plovilo enaka sili teže vrvi ali verige.
No pa se posvetimo matematiki. Najprej se dogovorimo o oznakah in parametrih, ki jih bomo uporabljali pri izračunih.
h - globina vode kjer sidramol – dolžina vrvi, ki mora biti večja od H. Njena najmanjša dolžina mora biti enaka globini vode, kjer sidramo in višini od vodne gladine, do mesta, kjer je pritrjena na plovilo. V nasprotnem sidro ne bo doseglo dna.
m – teža 1m verige v vodi
F – vlečna sila
Primer delovanja različno velikih sil na sidrišču:
h=5m (globina morja), l=15m (dolžina verige), m=2,5 kg/m (debelina verige 11mm)
1. F=0; Kadar v sidrišču ni vetra in valov ima sidrna veriga obliko črke L. Veriga visi vertikalno s plovila do dna, preostali del pa leži na dnu.
2. F=100N; Plovilo se pomakne nazaj. Del verige, ki je ležal na dnu, se dvigne in tvori krivuljo. Vlečna sila na sidro ostaja horizontalna in je enaka F. Zadrževalna sila sidra se ne spremeni.
3. F=Fk; Sila, ki deluje na sidro doseže kritično mejo (med 520 in 1200N). Celotna veriga je dvignjena z dna. Tangenta sile na mesto, kjer je veriga pripeta na sidro je še vedno horizontalna, zato se zadržna sila sidra ne spremeni.
4. F>Fk(1000N – 2200N). Vlečna sila na sidro v točki, kjer je s sponko povezano z verigo ni več horizontalna. Ročica sidra se začne dvigovati. Zdržna sila sidra se začne zmanjševati.
5. F>>Fk; če vlečna sila močno naraste nad mejo Fk, se veriga skoraj poravna v ravno linijo. Zdržna sila sidra se močno zmanjša. Sidro začne orati nato pa ga izvlečemo.
Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?
Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti ni mogoče silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.
Kaj se zgodi, če enako dolžino verige nadomestimo z najlonsko vrvjo?
Vzemimo na primer 22mm debelo najlonsko vrv enake dolžine. V tem primeru znaša Fk=5 N, kar je 90% manj od verige. Razlog je manjša teža vrvi od verige. Če vrv podaljšamo s 15 na 45m je Fk=60N. Sedaj vidimo zakaj le z uporabo vrvi v realnosti ni mogoče silo na sidro obdržati horizontalno že pri šibkem vetru.
Kolikšno dolžino verige potrebujemo za varno sidranje?
V nasvetih za varno sidranje 1. del smo že napisali priporočljive dolžine sidrne verige, sidrne vrvi ali kombinacije za varno sidranje. Zakaj je potrebno uporabiti predlagane dolžine smo napisali v prejšnjem odstavku, sedaj pa si poglejmo še izračune.
Če poznamo m (teža verige na 1m), h (globina vode kjer sidramo), F (sila, ki vleče verigo), potem je dolžina verige, ki jo ta sila dvigne z dna enaka ld. Pri tej dolžini je sila, ki deluje na sidro že horizontalna. Ld=/H2+2F*x/m.
Obratno lahko izračunamo najvišjo silo Fk pri kateri bo sila na sidro še horizontalna:
Kot vidimo, je sila linearno povezana s težo verige in s kvadratom dolžine. Če na primer težo verige povečamo, da namesto 8mm vzamemo 10mm debelo verigo, se Fk poveča za 44%. Če povečamo dolžino verige, ki jo imamo v vodi za 41% (/2), se Fk poveča za 2x. Seveda vsaka pozitivna sprememba ima tudi nekaj negativnih. Če uporabljamo debelejšo verigo, bomo ves čas pluli z dodatno težo, če podaljšamo verigo, bo radij kroženja plovila na sidrišču večji.
Iz dobljenih enačb lahko izračunamo priporočljivo razmerje dolžine sidrne verige glede na globino vode v kateri sidramo, ki ha lahko označimo z N.
Primer: debelina verige 8mm (teža 1,4 kg/m), sila F=900 N
Globina h(m) | Razmerje N | Dolžina verige l (m) |
5 | 5.6:1 | 26 |
9 | 4.0:1 | 37 |
18 | 2.9:1 | 54 |
Iz tabele je razvidno, da mora biti razmerje pri plitvejši vodi večje, kot pri globlji.
S kolikšno silo lahko obremenimo sidrno verigo ali vrv?
Vsaka še tako dobra veriga ali vrv se pretrga. Do tega pride, kadar je sila, ki deluje nanjo prevelika. Sila, ki je tako velika, da povzroči pretrganje, imenujemo pretržna sila. Poglejmo si pretržne sile tipičnih navtičnih verig in vrvi namenjenih sidranju in kolikšno silo lahko prenesejo.
Pretržne obremenitve verig različnih debelin in njihova teža:
Debelina verige (mm) | 5 | 6 | 8 | 10 | 12 | 14 | 16 |
Teža (kg/m)* | 0,5 | 0,8 | 1,4 | 2,3 | 3 | 4,2 | 5,3 |
Pretržna obremenitev (kg)* | 1000 | 1600 | 3000 | 5000 | 6000 | 7000 | 9000 |
* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca.
Pretržne obremenitve vrvi različnih debelin:
Debelina vrvi (mm) | 6 | 8 | 10 | 12 | 14 | 16 | 18 | 20 |
Pretržna obremenitev (kg)* | 550 | 650 | 1100 | 1300 | 1500 | 2000 | 2500 | 3000 |
* vrednosti so okvirne. Razlikujejo se glede na proizvajalca, material,...
V naslednjem poglavju se bomo posvetili heterogenim vrvem (kombinaciji vrvi in verige, dodatne uteži na verigi).
Preberite tudi:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!
Vir: http://alain.fraysse.free.fr/
Sidro je fiksna točka sidranja. Perfektno sidro bi moralo držati v vseh pogojih, ne glede na smeri in velikosti sile, ki deluje nanj. Takšnega sidra žal ni, strmimo pa k temu, da je sidro optimalno in drži v večini primerov. Če želimo, da bo sidro držalo kar najbolj kot lahko, moramo pravilno sidrati. Kaj pomeni pravilno sidranje:
- Sidro mora biti v celoti zakopano v morsko dno.
- Sidro mora biti simetrično zakopano v morsko dno (leva in desna polovica sta enako globoko zakopani). Če sidro leži postrani ali celo na boku ne bo držalo.
- Sila, ki vleče sidro, mora biti vzporedna z morskim dnom
Kljub temu, da smo sidro namestili pravilno, se moramo zavedati, da bo vsako sidro začelo orati po morskem dnu, ko bo vlečna sila presegla kritično mejo. Prav tako se lahko pri prevelikih silah strga veriga ali sidrna vrv. Če bomo sidrali pravilno, potem se bo sidro samo prilagodilo povečanju vlečne sile in spremembi njene smeri. Ne bomo ga izvlekli iz morskega dna in ne bomo ga prevrnili na bok.
Zadrževalna sila sidra
Zadrževalna sila sidra (Fh) je najvišja vrednost, ki jo lahko zadrži sidro preden začne orati v morskem dnu v danih pogojih. Kolikšna je realna sila, ne bomo mogli nikoli natančno izračunati. Sidro vržemo v sidrišču v dno, ki ga ne poznamo. Ne poznamo njegovih fizikalnih lastnosti in zato natančne sile ne moremo izračunati. Obstajajo izmerjeni podatki za nekaj običajnih vrst dna, ki jih srečamo najpogosteje. To so običajno pesek, mivka ali pa blato-mulj.
V teoriji, ki se uporablja pri izračunavanju velikosti sidra pri velikih ladjah, je zadrževalna sila sidra proporcialno povezana z maso materiala, ki ga sidro premakne, ko orje in z maso sidra. Naftna industrija, ki je v raziskavo vložila ogromno denarja, je kot rezultat raziskav predstavila enačbo s katero lahko silo izračunamo:
Fh – zadrževalna sila,
M - masa sidra,
K – koeficient, ki se razlikuje glede na obliko sidra in kvaliteto morskega dna).
Glede na teste, je formula zelo dobra za sidra katerih teža je med 1 in 100 tonami. Podjetja, ki izdelujejo manjša sidra (Vryhof, Bruce,..) so formulo priredila manjši teži sider. Njihovi testi so pokazali, da moramo enačbo le malenkostno spremeniti in dobljeni rezultati bodo primerljivi z rezultati testov. Podali so naslednjo enačbo
Po izvedbi testov sider s težo, ki jo v navtiki najbolj pogosto srečamo (med 8 in 25 kg), so podali končno formulo za izračun zadrževalne sile sidra in sicer:
Vpliv morskega dna in oblike sidra
Morsko dno je odločilen faktor pri zadrževalni sili sidra. Razdelimo ga lahko na štiri različne tipe, ki nam bodo podali štiri različne koeficiente K za izračun.
K = 5 - slabo morsko dno – skalnat teren prekrit s tanko plastjo peska, prod, korale, morska trava)K = 12 - srednje morsko dno – mehak pesek ali blato
K = 22 - kvalitetno morsko dno – pesek, mivka, čvrsto blato
K = 35 - odlično morsko dno - kompakten pesek ali mivka, globoka plast, ki omogoča, da se sidro zakoplje v celoti
Če predpostavimo, da so vsi elementi enaki razen oblike sidra, bomo ugotovili, da koeficient K močno varira. Če primerjamo najbolj pogosta sidra, ki se danes uporabljajo v navtiki, bomo videli da se za posamezne oblike koeficient spreminja od ½ pa vse do 2,5x kar je kar petkratnik. Na primer v kvalitetnem morskem dnu je izračunana zadrževalna moč 12 kg železnega sidra enaka 7.000 N. Rezultati testov najslabšega sidra so 3.500 N najboljšega pa 14.000 N. Prav tako do velikih razlik prihaja pri lahkih aluminijastih sidrih. Pr njih lahko faktor K pomnožimo kar s 3. Zadrževalna moč lahkega sidra je sicer velika glede na njegovo težo, problem pa se lahko zgodi pri sidranju, ker se lahka sidra zelo težko vkopljejo v morsko dno.
Ko povzamemo vse teoretične izračune, lahko zaključimo, da je matematično izjemno težko predvideti kakšna bo realna zadrževalna sila posameznega sidra. Teorija drži le za pravilno in v celoti vkopano sidro, ne upošteva razlike med oblikami sidra in dejansko kvaliteto morskega dna težko določimo na licu mesta.
Primeri testa zadrževalnih sil različnih sider
(Za primerjavo s silami v N, ki jih povzroča veter v članku Teorija sidranja 1.del je potrebno kg pomnožiti z 10)
1. Grob pesek
2. Mehko blato
3. Neodvisen test Francoskega regulatornega organa za pripravo nove pomorske zakonodaje
4. Neodvisen test organizacij Safety at Sea Committee in Sailing Foundation
Betonsko potopno sidro
V vse več sidriščih se srečamo z betonskimi sidri (mrtvo sidro, kolpo morto,...). Njihova uporaba je vedno bolj razširjena saj veljajo za enega bolj zanesljivih načinov sidranje. Betonski kvadri, ki se uporabljajo za sidra običajno merijo 1m x 1m x 0,5m (DxŠxV). Ker ima beton specifično težo okrog 2200 kg/m3, železo v njem pa 7880 kg/m3, teža sidra znaša okoli 1100 kg. Ko ga potopimo izpodrine enak volumen vode, kot je volumen betonskega kvadra, v tem primeru 0,5 m3. Teža izpodrinjene vode znaša 500 kg, kar pomeni, da betonsko sidro v vodi tehta le 600 kg. Relativno majhna teža, ki na prvi pogled zadostuje le za majhna plovila. Pa temu ni tako. Ko betonski kvader leži na morskem dnu, se delno ugrezne vanj. Ko ga želimo dvigniti se pod njim ustvari podtlak (vakuum)* in sidro je dobesedno prisesano na morsko dno. Da bi ga dvignili, bi potrebovali bistveno večjo silo, kot le za dvig 600kg bremena. Po opravljenih testih je ta sila približno 20x večja. Pri izračunu faktorja je ključna površina sidra, ki je v kontaktu z morskim dnom. Večja kot je površina, večji je faktor. Zato bomo v večini sidrišč srečali betonske kvadre in ne kocke. Iz istega razloga, ustvarjanja vakuuma med sidrom in morsko podlago, je tudi zadrževalna sila večjih sider večja, kot smo jo lahko izračunali v prejšnjem poglavju, saj je njihova površina večja kot pri manjših sidrih.
*vakuum, ki se ustvari pri dvigovanju, povečuje zadrževalno silo sidra le dokler ga ne dvignemo toliko, da lahko med morsko dno in betonsko sidro prodre morje. Ko le to zapolni vrzel, sile ni več.
Preberite tudi:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!
Vir: http://alain.fraysse.free.fr/, http://fortressanchors.com
Za varno, zanesljivo sidranje moramo izbrati pravo opremo. Če želimo vedeti, kakšna oprema je prava, moramo spoznati, kdo povzroča sile pri sidranju in kakšne so le te. Pri sidranju sile povzročajo veter, morje in morsko dno. Poglejmo si kako vsak od treh naštetih elementov posebej vpliva na sidranje.
Veter
Vsa plovila razen podmornic imajo zračni upor. Zračni upor povzroča vsa površina plovila, ki je izpostavljena premikom zračne mase. Teorija aerodinamike pravi, da je sila vetra proporcialno enaka projekciji površine plovila in kvadratu hitrosti vetra. Pri pravilnem izračunu moramo upoštevati še gostoto zraka in koeficient zračnega upora.
Formula za izračun je:
v - hitrost vetra
S - površina
C - koeficient zračnega upora
ϱ - gostota zraka
Koeficient zračnega upora pri ravni ploskvi znaša 1.17, na primer pri aerodinamično oblikovanem letalu ali pa avtomobilu pa 0,5. Kolikšen je točen koeficient za posamezno plovilo je težko izračunati. Zavedati se moramo, da posamezni elementi kot so jambor, pripone, različne oblike na plovilu, medsebojno vplivajo druga na drugo. Prav tako se moramo zavedati, da sila ni popolnoma linearno povezana s površino in tudi ne s kvadratom hitrosti, je pa dovolj dober približek. Empirični modeli obstajajo ampak so izjemno zapleteni. ABYC (American Boat and Yacht Council) je izdal tabelo, ki podaja sile zračnega upora glede na dolžino plovil, hitrost vetra in obliko plovila.
Tabele so izračunane po formuli:
K =0,0089
L-dolžina plovila v metrih
P=1,66 - v-hitrost v vozlih
Formula je dokaj natančna, čeprav se zdi čudno smešno, da izračunavamo silo upora glede na dolžino plovila. Uporabljamo jo lahko za zgornji približek sile. Rezultati naj bi od točnih odstopali manj kot 5%.
Poglejmo si premer 40 čevljev (12 m) dolgih plovil različnih oblik in sile, ki delujejo pri kotu vetra 0° in 30° glede na plovilo (Sila F je v N)
Jadrnica | Katamaran | Trimaran | Motorno plovilo | Formula ABYC | |||||
Hitrost vetra (vozli) | Kot vetra 0° | Kot vetra 30° | Kot vetra 0° | Kot vetra 30° | Kot vetra 0° | Kot vetra 30° | Kot vetra 0° | Kot vetra 30° | |
10 | 180 | 370 | 270 | 590 | 220 | 460 | 210 | 490 | 560 |
20 | 740 | 1500 | 1070 | 2360 | 890 | 1850 | 830 | 1960 | 2260 |
30 | 1660 | 3370 | 2400 | 5300 | 2000 | 4160 | 1870 | 4420 | 5080 |
40 | 2940 | 6000 | 4270 | 9430 | 3560 | 7390 | 3320 | 7850 | 9030 |
50 | 4600 | 9370 | 6670 | 14730 | 5560 | 15550 | 5180 | 12270 | 14100 |
60 | 6620 | 13490 | 9600 | 21210 | 8010 | 16630 | 7470 | 17670 | 20310 |
Kot vidimo iz tabele, so vrednosti po formuli ABYC nekoliko višje od natančneje izračunanih in jih lahko smatramo kot vrednosti z nekaj varnostne distance.
Da se matematični modeli razlikujejo od dejanskih meritev je razlog tudi tako imenovani gradient hitrosti vetra. Hitrost vetra namreč variira z višino. Standard za merjenje hitrosti vetra je 10 m nad morsko gladino ali nad kopnim. Na višinah med 0 in 10m prihaja do trenja in vrtinčenja vetra, ki hitrost zmanjšujejo. Bliže ko smo površini večji je učinek. Ker je večina plovil velikosti do 50 čevljev (15m) nižjih od 3m, lahko smatramo, da je učinek vetra na plovilo med 40% in 80% standardne hitrosti izmerjene na 10m. Pri večjih hitrostih vetra, gradient hitrosti vetra narašča bolj eksponentno. Zato lahko računamo, da je učinek vetra na plovilo med 75% in 85% standardne hitrosti vetra merjene na 10m.
Gradient hitrosti vetra je eden izmed razlogov, zakaj so merjene sile nižje od izračunanih po matematičnih modelih. Kolikšna bo natančna sila za posamezno plovilo je praktično nemogoče izračunati. Izračunane vrednosti pa vsekakor lahko uporabimo kot približek.
Morje
Morje na plovilo na sidru vpliva na tri različne načine. To so valovi, morski tok in premikajoče se plovilo.
Valovi
Največja sila, ki deluje na plovilo je plovnost. Če je morje popolnoma mirno in plovilo miruje, morje deluje na plovilo s silo, ki je enaka teži plovila. Če morje ni mirno in se plovilo premika, pa prihaja do sicer minimalnih sprememb skupne plovnosti, prihaja pa do večjih sprememb plovnosti posameznih delov plovila. To se običajno dogaja na premcu plovila, če je sidrna vrv ali veriga prekratka, kar povzroča povečanje sile na sidro.
Morski tok
Morski tok vpliva na vsako plovilo, ki je zasidrano. Za izračun sil, ki jih povzroča tok, bi morali poznati natančno hidrodinamiko plovila. Zato si poglejmo le primer 10m dolge jadrnice in sile, ki narašča glede na hitrost toka. Kot vidimo iz grafa, je sila pri majhnih hitrostih morskega toka majhna ali celo zanemarljiva, pri večjih pa eksponentno narašča. Recimo pri hitrosti morskega toka 6 vozlov, je približno enaka vetru, ki piha s hitrostjo 20 vozlov. Situacij, ko bomo sidrali v tako močnem morskem toku je izjemno malo. Na Jadranu hitrost morskega toka le redko kje preseže 1,5 vozla. Višje hitrosti so le v ožjih kanalih, ki pa sigurno niso pametna izbira za sidranje in bo skipper sigurno poiskal boljšo rešitev.
Premikanje plovila
Plovilo na sidru se običajno premika. Do premikov prihaja zaradi različnih sil, ki delujejo naj. Da bomo vedeli kakšne sile delujejo na sidro zaradi premikov plovila, moramo poznati hidrodinamiko podvodnega dela trupa, kobilice, krmila.
Vsak predmet se lahko giblje na 6 različnih načinov. Pet od šestih povzročajo sile pri sidranju.
Zibanje – gibanje okrog vzdolžne osi (ne vpliva)
Guganje – gibanje gor in dol
Vrtenje – gibanje okrog vertikalne osi
Premikanje naprej-nazaj
Premikanje levo-desno
Premikanje gor-dol
Kako posamezni premiki plovila vplivajo na sile pri sidranju bomo obdelali v naslednjih člankih.
Morsko dno
Morsko dno deluje na plovilo preko sidra , verige in sidrne vrvi. Če sidro drži in ga ne vlečemo, potem je sila dna nasprotno enaka horizontalni in vertikalni komponenti sili s katero deluje plovilo na sidro. Če je horizontalna sila upora morskega dna manjša od horizontalne sile s katero deluje na sidro plovilo, potem sidro vlečemo. Vlečenje sidra skozi morsko dno je posledica preveč napete sidrne verige ali vrvi. Vlečenje se bo prenehalo le če zmanjšamo napetost verige ali vrvi ali pa se bo sidro vkopalo v material, ki zagotavlja večjo silo trenja ali pa ga ustavi.
Poleg sidra trenje povzroča tudi veriga na tleh. Večje trenje povzroča pocinkana veriga, manjše nerjaveča, ker ima bolj gladko površino. Sila trenja verige je izjemno majhna. Doseže le nekaj 10N. Če bi bila večja, ne bi potrebovali sidra. Prav tako povzroča trenje le ko leži na dnu, ko pa jo sila plovila dvigne z dna, pa te sile ni več. Dober oprijem nudi le kadar se ovije okrog skal ali koral. Večja dolžina sidrne verige ali vrvi pri sidranju ni namenjena, da bi s trenjem pomagala držati plovilo na mestu. Njen namen je, da je sila s katero deluje plovilo na sidro čim bolj horizontalna, kar zmanjšuje možnost, da bi sidro izvlekli iz morskega dna.
Nasveti za varno sidranje:
Nasveti za varno sidranje - 1. del
Nasveti za varno sidranje - 2. del
Nasveti za varno sidranje - 3. del
Nasveti za varno sidranje - 4. del
Nasveti za varno sidranje - 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!
Vir: http://alain.fraysse.free.fr/
Razbremenite sidrno vitlo
Sidrno vitlo je namenjeno enostavnemu spuščanju in dvigovanju sidrne verige. Njegova primarna naloga pa nikakor ni držanje plovila na sidrišču. Sidrna vitla imajo vgrajeno zavoro, ki preprečuje spuščanje in dvigovanje verige, zaradi česar motor med sidranjem ni direktno obremenjen. Kljub temu pa se moramo zavedati, da mora vitlo zaradi tega prenašati vse sile, ki nastajajo pri sidranju. V kolikor sidramo v brezvetrju ali v šibkih vetrovih bo sidrno vitlo zelo malo obremenjeno, če pa sidramo v močnih vetrovih ali pa v sidrišču z valovi, pa so sile bistveno večje in sidrno vitlo lahko poškodujemo. Problem rešimo enostavno s privezom sidrne verige direktno na eno izmed bitev plovila na premcu. Potrebujemo le nekaj metrov vrvi in vponko primerne debeline, da ga bomo lahko zapeli na enega izmed členov verige. Skozi vponko napeljemo privezno vrv in jo privežemo na bitve plovila. Ko je veriga pripeta in vrv pritrjena na bitev, sprostimo toliko sidrne verige, da je sproščena in plovilo drži le še vrv.
Ko sidrišče zapuščamo, najprej napnemo sidrno verigo in sprostimo vrv. Nato odpnemo vponko in odstranimo vrv. Šele nato pričnemo z dvigovanjem sidrne verige in zapuščanjem sidrišča.
Nenaden močan bočni veter na sidrišču
Pogosto priplujemo v zaliv v lepem vremenu, se zasidramo in krmo plovila privežemo na obalo. Običajno nam to ne uspe narediti tako, kot je navedeno v priročnikih in moramo poiskati kompromisno varianto. No tudi če se zasidramo po navodilih iz priročnika, pa vseeno pri tem načinu priveza nismo imuni na spremembe smeri vetra. Dokler veter piha v premec ali v krmo nimamo problemov. Ko pa se smer vetra spremeni in začne pihati v bok plovila pa se stvari močno spremenijo. Sile na sidro in privezne vrvi se močno povečajo. Razloga sta dva. Bok plovila ima bistveno večjo površino kot plovilo s smeri premca ali krme zaradi česar se poveča zračni upor. Pri kotu vetra 30° glede na plovilo je upor že skoraj dvakrat večji. Če se kot vetra na plovilo poveča proti 45° ali celo 90°, pa se sile povečajo še večkrat. Drugi razlog za povečanje sile na sidro pa je način priveza. Ker sile na sidro in privezne vrvi delujejo pod kotom, se močno povečajo glede na kot pod katerim so. Pri kotu med vrvmi 45° je sila na posamezno vrv 54%, pri kotu 90° že 71% pri kotu 120° je enaka 100%. Z drugimi besedami, če je med sidrno verigo in privezno vrvjo na krmi kot 120°, na obe deluje enaka sila, kot če bi bili le zasidrani (brez upoštevanja večje sile zaradi večjega zračnega upora). V sidrišču pa se običajno srečamo s še bolj ekstremnimi situacijami. Kot med verigo na premcu in krmno vrvjo je pogosto večji od 120°. Če je denimo 140° potem deluje na vsakega sila 146%, če pa je 170°, pa je sila že 580%. Številke izgledajo zaskrbljujoče, vendar obstaja enostavna rešitev iz zagate. Plovilo enostavno obrnemo s premcem v veter. Sliši se enostavno in tudi je. Poglejmo si dva primera, z eno in z dvema krmnima vrvema.
Postopek v primeru priveza z eno krmno vrvjo
Najprej preverimo dolžino krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu in šele nato odvežemo na krmi. Nato vrv na premcu primerno skrajšamo. Ta način je sedaj podoben kot Bahamski način sidranja z dvema sidroma, ki smo ga opisali v članku Sidranje 3.
Postopek v primeru priveza z dvema krmnima vrvema
Najprej preverimo dolžino privetrne krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu. Zavetrno vrv na krmi prevežemo na bitev na privetrni strani. Odvežemo privetrno vrv na krmi. Nato vrvi na premcu in krmi primerno skrajšamo oziroma podaljšamo.
Zapuščanje sidrišča
Ko se odločimo, da bomo zapustili sidro, se moramo najprej pripraviti. Prva stvar, ki jo moramo storiti, je prižgati motor plovila. Pogosto boste doživeli negodovanje domačinov, ki so mnenja, da bo prižgan motor poškodoval kopalca in da se je najprej potrebno čim bolj oddaljiti od obale. Te bojazni ni. Prižgan motor v prostem teku ne bo nikogar poškodoval. Zakaj je potrebno najprej prižgati motor? Razlogov je več. Najpomembnejše je dejstvo, da smo v sidrišču varno zasidrani in se plovilu ne mora zgoditi nič. Ko enkrat odvežemo privezne vrvi in dvignemo sidro, nad plovilom nimamo več kontrole. In kaj bomo storili, če motor ne vžge? Druga težava so akumulatorji. Po daljšem času na sidrišču smo jih verjetno dodobra izpraznili. Električna sidrna vitla so običajno moči med 500W na manjših in 3500W na večjih plovilih. Povprečno ima plovilo dolžine 10m vitlo moči okrog 1000W, kar pomeni, da za delovanje potrebujejo veliko električnega toka (od 80 do 130A). Tretja težava je moč vitla. Ko dvigujemo sidro v brezvetrju, bo moč električnega vitla zadostovala, da plovilo potegnemo nad sidro in ga nato dvignemo. Že v rahlem vetru pa bo motor preobremenjen, v nekoliko močnejšem pa prešibak. Moč vgrajenega motorja je pri jadrnici vsaj 20 krat večja pri motornem plovilu pa vsaj 100 večkrat. Zato ga uporabite.
Ko prižgete motor, le ta na nizkih obratih še ne polni akumulatorjev. V prostem teku dodajte plin, da se obrati motorja povečajo na 1200-1400 obratov, ko se bo prebudil alternator in pričel polniti akumulatorje. Plin lahko takoj zmanjšate nazaj. Če ste plovilo privezali na kopno, odvežite vrvi na kopnem in jih v celoti zložite na plovilo. V nasprotnem se vam lahko med manevriranjem z motorjem, vrv zaplete v propeler. Ko je plovilo prosto in ga drži le še sidro, počasi z motorjem zaplujemo proti sidru in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ko bomo pripluli do sidra, bo le to popustilo in lahko ga bomo dvignili iz morskega dna. Ko je sidrna veriga in sidro na krovu, sidro zavarujemo, da se med plovbo ne bi moglo odpeti in pasti nazaj v vodo.
Preberite tudi:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Primerna izbira teže sidra
Za zanesljivo sidranje jo potrebno izbrati primerno sidro. Kako dobro bo sidro držalo, je odvisno od njegove oblike in teže, tipa morskega dna, teže oziroma velikosti plovila in seveda dolžine vrvi ali verige, kot smo pisali v članku Sidranje 1. Poglejmo si najbolj pogosta sidra, njihove prednosti in v kakšni podlagi so najučinkovitejša.
Bruce sidro
Sidro tipa Bruce je primerno za sidranje na morskem dnu z mivko, peskom, blatom, muljem, prodom, dobro bo držalo tudi na skalnatem dnu, je pa manj primerno za sidranje na morskem dnu poraščenem s travo. Velikost sidra, debelino in dolžino verige izberemo glede na dolžino plovila.
Danforth sidro
Sidro tipa Danforth je izjemno priljubljeno in razširjeno sidro. Dobro drži na peščeni podlagi, mivki in produ. Je primernejši za sidranje v travi kot Bruce, slabše pa drži v mulju.
Delta sidro
Sidra tipa delta se odlikujejo po nizkem centru gravitacije in se hitro vkopljejo v morsko dno. Običajno je konica sidra dodatno obtežena. Sidro solidno drži v peščenem dnu in mivki in je zelo primerno za sidranje na skalnatem terenu. Geometrija sidra je taka, da lahko silo plovila drži v eni sami točki.
Ultra sidro
Sidra Ultra so najnovejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Zaradi navzdol zakrivljene konice in teže, ki je skoncentrirana na njej, se sidro hitreje vkoplje na vseh vrstah podlage, tudi na travnati. Sidro ima unikatno prednost pred konkurenco. Del ročice sidra je votel in lahek, zato je ročica sidra vedno zgoraj, konica sidra, ki je dodatno obtežena s svincem pa spodaj. Ta lastnost sidra je izjemno pomembna tudi pri spremembi vetra v nasprotno smer. Ko se sidro v podlagi začne obračati, ali pa ga celo izvlečemo iz podlage, je konica vedno na dnu in se hitro vkoplje nazaj v dno.
Tabela: Orientacijske teže sidra glede na vrsto, dolžina in debelina sidrne verige ali vrvi
Dolžina plovila (m) | 3-5 | 5-7 | 7-9 | 9-10 | 10-12 | 12-14 | 14-16 | 16-18 | 18-21 | 21-27 | 27-30 | 30-50 |
Teža sidra BRUCE (kg) | 2 | 5 | 7,5 | 10 | 15 | 20 | 30 | 50 | 80 | 110 | 150 | 250 |
Teža sidra DANFORTH (kg) | 2 | 2,5 | 4 | 7 | 8 | 12 | 25 | 35 | 45 | 60 | 80 | 140 |
Teža sidra DELTA (kg) | 4 | 5 | 5 | 6 | 10 | 16 | 20 | 55 | 32 | 40 | 63 | 90 |
Teža sidra ULTRA (kg) | 5 | 8 | 12 | 16 | 21 | 27 | 35 | 45 | 60 | 80 | 130 | 200 |
Minimalna dolžina verige* (m) | 5 | 7 | 9 | 10 | 12 | 14 | 16 | 18 | 21 | 27 | 30 | 50 |
Debelina verige (mm) | 5 | 5 | 6 | 8 | 10 | 10 | 12 | 15 | 20 | 22 | 25 | 30 |
Minimalna debelina sidrne vrvi * (mm) | 6 | 10 | 10 | 12 | 16 | 16 | 20 | 22 | ** | ** | ** | ** |
* predlagana dolžina verige in debeline vrvi, če se odločimo za kombinacijo sidrne verige in sidrne vrvi
** za varno sidranje se uporabi samo veriga v celotni dolžini
Sidra in verige navedenih dimenzij naj bi pri kvalitetnih pogojih sidranja, pravilni tehniki sidranja in pri predpostavki, da se je sidro dobro vkopalo v morsko dno, zdržale vetrove, ki pihajo s hitrostmi do 50 vozlov. Za močnejše vetrove in valove na sidrišču je potrebno poseči po težjem sidru in daljši verigi.
Bodi dober sosed v sidrišču
Sidranje v sidrišču ima svoja pravila. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati je »Kdor prej pride, prej melje«. V kolikor v sidrišče priplujete prvi, se zasidrajte na najbolj primeren način, ki bo zagotavljal varno in zanesljivo sidranje. Plovila, ki bodo prispela v sidrišče kasneje, se bodo morali prilagoditi vam. V primeru, da so v sidrišču že plovila, poiščite primerno mesto zase. Pri tem upoštevajte, da se bodo večja plovila gibala počasneje vendar v večjem radiju, manjša plovila pa se bodo v vetru gibala hitreje vendar v manjšem radiju. V močnejših vetrovih se bodo najhitreje premikala plovila z velikim zračnim uporom (velike cerade, visoka nadgradnja,…).
Pomembna stvar, ki jo moramo preveriti pred sidranjem v sidrišču, so mesta, kjer ležijo sidra, sidrne verige in vrvi drugih plovil. Sidra nikoli ne spustimo v neposredno bližino drugega sidra ali verige. Prav tako se sidrne verige nikoli ne smejo križati. Ko spuščamo sidro in sidrno verigo, se moramo prepričati, da je ne bomo spustili preko sidrne verige drugega plovila. Prav tako se ne smemo jeziti, če nas bo kateri izmed lastnikov plovil glasno opozoril, da na mestu, kjer želimo sidrati, leži njegovo sidro in veriga.
Tudi ko smo enkrat zasidrani v sidrišču, moramo stalno spremljati naše premike in preveriti ali sidro dejansko drži, orje ali pa je celo popustilo. V kolikor sidro ne drži dobro, moramo ponoviti manever sidranja.
Kako kontrolirati dolžino sidrne verige
Za varno sidranje moramo vedeti koliko verige smo spustili v morje. O primerni dolžini smo pisali v članku Sidranje 1, sedaj pa nekaj besed o načinih merjenja dolžino verige v morju.
Pri spuščanju verige brez pomagal bomo težko vedeli, koliko metrov smo je spustili v morje. Da ne bomo v dvomu ali je je preveč ali premalo, si lahko pomagamo na nekaj preprostih načinov.
Prvi način je označevanje verige. Odločimo se lahko za nakup barvnih plastičnih označevalnikov, ki jih umestimo v člene verige. Označbe so različnih barv. Namestimo jih na vsakih 5 ali 10 m in glede na barvo oznak bomo vedeli koliko metrov verige smo spustili. Slaba lastnost plastičnih označevalnikov je ta, da med dvigovanjem in spuščanjem padajo iz verige in jih bomo kmalu izgubili.
Najenostavnejši in najbolj zanesljiv način je barvanje verige z izstopajočo barvo. Uporabimo čim bolj kontrastne barve glede na barvo verige (oranžna, rumena, flourescentne barve,...). Glede na dolžino verige lahko označujemo verigo na vsakih 5 ali 10 m. Za označbo 5 m izberemo eno črtico, 10 m dve, 15m tri in tako naprej do konca verige. Tudi te oznake se bodo z redno rabo izbrisale, vendar bodo vseeno trajnejše kot s platičnimi oznakami. Ponovno barvanje oznak je najlaže opraviti ob rednem letnem vzdrževanju, ko je plovilo na kopnem.
Elektronski merilec ali števec verige je majhna naprava, ki jo namestimo poleg sidrnega vitla in meri dolžino verige, ki je stekla skozi vitlo. Inštrument namestimo na komandno konzolo, kjer bomo imeli vedno natančno kontrolo nad dolžino verige v vodi.
Preberite tudi:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
V prvem članku o sidranju Nasveti za varno sidranje 1. del, smo obdelali nekaj dejstev o sidranju in nekaj trikov za sidranje na različnih terenih. V drugem Nasveti za varno sidranje 2. del smo navedli nekaj tehnik sidranja v zalivih z omejenim prostorom. Tokrat bomo še dva načina sidranja in privez plovila na bojo v organiziranih sidriščih.
Tandemsko sidro |
1. Tandemsko sidro
Tandemsko sidro je posebno sidro, ki je sestavljeno iz dveh sider, iz primarnega in sekundarnega sidra. Namenjeno je sidranju na terenu, kjer sidro slabo drži, v predelih, kjer se srečujemo z močnim morskim tokom, kadar pričakujemo večjo spremembo vremena ali pa v primeru nevihte.
Tandemsko sidro lahko kupimo, lahko pa si ga izdelamo sami s pomočjo dveh sider.
Primarno sidro je pritrjeno na plovilo, sekundarno sidro pa je pritrjeno na primarno sidro. Vertikalna sila, ki deluje na sidro, v primeru tandemskih sider deluje le na primarno sidro. Na sekundarno deluje le horizontalna, zaradi česar je možnost, da ga bi izvlekli izjemno majhna oziroma je ni. Sekundarno sidro se zato vkopava globlje v dno, povečuje upor in kompenzira silo s katero plovilo vleče primarno sidro.
Tandemsko sidro si lahko izdelamo iz dveh navadnih sider in verige ali vrvi, ki je dolga vsaj toliko, kolikor je dolžina plovila. Sekundarno sidro privežemo na krono primarnega sidra. Razdalja med njima naj bo vsaj tolikšna, kot je dolžina plovila.
Sidranje s tandemskim sidrom
Ko najdemo primerno sidrišče, najprej spustimo sekundarno sidro. Med počasno vzvratno plovbo spustimo celotno dolžino vrvi ali verige med obema sidroma in šele nato pričnemo s spuščanjem primarnega sidra in verige. Ko položimo primerno dolžino sidrne verige, preverimo, če je sidro prijelo. Dvigovanje sidra izvedemo v obratnem vrstnem redu, najprej dvignemo primarno sidro nato sekundarno.
Tehnika sidranja s tandemskim sidrom je približno 30% zanesljivejša od sidranja z enim sidrom. Posebej dobro se izkaže v slabih vremenskih pogojih, ko so v sidrišču valovi in ko pihajo močni vetrovi.
2. Bahamski način sidranja
Bahamski način sidranja je primeren za sidranje v sidriščih z omejenim prostorom in na področjih, kjer sidro slabše drži. Potrebujemo dve sidri, primarno in sekundarno. Primarno sidro spustimo na morsko dno v smeri vetra ali smeri morskega toka. Z vzvratno plovbo spustimo dvakratno dolžino potrebne sidrne verige ali vrvi. Na tem mestu spustimo drugo sidro in se s počasno plovbo v veter pomikamo proti primarnemu sidru ter preverimo, če je sekundarno sidro prijelo. Istočasno skrajšujemo verigo ali vrv primarnega sidra. Ko se pomaknemo med obe sidri, primerno prilagodimo dolžini obeh verig sider. Le ti ne smeta biti prekratki, da se lahko plovilo prosto vrti, ne da bi se zataknilo v eno izmed verig.
Ta način sidranja zagotavlja izjemno majhen radij po katerem se giblje plovilo po sidrišču. Je le nekaj metrov večji od dolžine plovila.
3. Sidranje na plovko
Plovka (boja, bova, kolpo morto) je en izmed najbolj sigurnih načinov sidranja in zavzema najmanj prostora v sidrišču. Sestavljena je iz treh ključnih elementov. Utež položena na morsko dno, plavajoča boja in muring vrv, ki povezuje plovko in utež.
Privez na plovko |
Privez plovila na plovko
Ko priplujemo v sidrišče s plovkami, se moramo prepričati, da je velikost uteži oziroma njene teže dovolj velika za privez našega plovila. Betonska kocka dimenzij 1x1x0,5m ima težo 1,2 t in zadostuje za privez plovila teže do 10 t (dejanska teža betonske kocke v vodi je zmanjšana na 700 kg zaradi vzgona vode). Prepričati se moramo tudi o razdalji med bojami. Upoštevati moramo dolžino našega in sosednjih plovil, dolžino privezne vrvi in dolžino muring vrvi. V primeru brezvetrja bodo plovila krožila okrog posamezne plovke in krme plovil lahko trčijo. V večini organiziranih sidrišč so razdalje zadovoljive. Če imate plovilo daljše od 15 m, preverite razdalje!
Ko izberemo plovko za privez, se ji približamo s krmo, ker je nižja kot premec. Na krmi bomo bliže boji in predvsem niže. Če je premec plovila visok, se lahko zgodi, da je muring vrv prekratka in je ne uspemo dvigniti dovolj visoko. Z mornarsko kljuko ujamemo uho na vrhu plovke in jo potegnemo k sebi. Privezno vrv ne privezujemo skozi uho na vrhu plovke, temveč direktno na uho muring vrvi, ki je pripeta na plovko na spodnji strani. Boja ni konstruirana za privez na zgornjem ušesu. Le ta je namenjen le za lovljenje. Privezno vrv pritrdimo na bitev plovila. Dolžina mora biti najmanj 3m.
V določenih sidriščih, kot je Mala Rava na otoku Rava, Bobovišča in Lučice W na otoku Brač, Maračol na otoku Unije imamo poleg muring vrvi na voljo še krmno vrv za privez krme na obalo. Plovilo v tem primeru ne kroži več okrog plovke, zavzema izjemno malo prostora in omogoča bolj gosto postavitev plovk.
Več nasvetov za varno sidranje:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
V preteklem članku (na tej povezavi) smo že napisali nekaj nasvetov za varno in zanesljivo sidranje z uporabo enega sidra, tokrat pa se bomo posvetili tehnikam sidranja z dvema sidroma ali sidrom in vrvjo.
1. Sidranje in privez krme na obalo
V številnih sidriščih na Jadranu je običajno premalo prostora za sidranje večjega števila plovil. Če za sidranje uporabimo samo sidro, bomo okrog njega potrebovali velik prostor po katerem se bomo premikali zaradi spremembe smeri vetra. Plovila bodo sicer vsa spremenila svojo lego, vendar ne hkrati. Če v sidrišču vlada brezvetrje, potem bodo plovila krožila okrog svojih sider neenakomerno, kar povečuje možnost trka plovil. Podobna situacija je tudi pri sidranju v majhnih in ozkih zalivih, ko se lahko zaradi spremembe smeri vetra preveč približamo obali. Tretja situacija, ki nas bo prisilila v privez plovila na obalo ali sidranje z dodatnim sidrom, bo takrat, ko se bomo hoteli zasidrati v zalivu, kjer so že druga plovila, ki so privezana tudi na obalo. Pravilo "Kdor prej pride, prej melje."
Ko priplujemo v zaliv v katerem se nameravamo zasidrati in krmo privezati na obalo, si moramo najprej poiskati primerno mesto. Preveriti moramo globine, kjer bomo spustili sidro, koliko sidrne verige ali vrvi bomo morali spustiti, kolikšna je globina pri obali, kjer bo krma plovila in kateri so primerni objekti za privez krme plovila na obalo. Ker je v številnih državah prepovedan privez plovila na drevesa (nap. Hrvaška), moramo najti druga primerna mesta. Na obali bomo vedno našli skale ali izbokline v skalah, kamor se lahko privežemo. Pomagamo si lahko tudi z manjšim sidrom, ki ga zagozdimo med skale na obali.
Pri izbiri mesta za ta način priveza moramo upoštevati še dva pomembna dejavnika:
1. plovilo privežemo čim bolj pravokotno na obalo2. izogibati se moramo mestom, kjer lahko v plovilo piha bočni veter ali pa nas zajame bočno valovanje
Ko najdemo primerno mesto, se zasidramo. Ne pozabimo preverit, če je sidro prijelo. Šele nato krmo plovila privežemo z vrvjo na obalo. Pri privezovanju vrv ne smemo preveč napeti. Da bi sidro dobro držalo, mora biti čim več verige na morskem dnu. Zato vrv napnemo le toliko, da se veriga rahlo usloči. Kljub temu, da smo privezani v dveh točkah, se moramo zavedati, da se bo plovilo še vedno premikalo. Premiki bodo majhni in le v smeri levo in desno naprej-nazaj pa le toliko kolikor dopušča nenapeta veriga. Bočne premike lahko dodatno zmanjšamo s privezom dodatne vrvi na krmi plovila. Bolj kot bosta priveza na obali razmaknjena, manjši bodo premiki plovila.
Dodaten nasvet:
Pri privezovanju vrvi na skale, ne pozabimo, da moramo z vrvjo dvakrat obkrožiti privezno mesto. S tem bomo zmanjšali drsenje vrvi in preprečili, da bi se vrv na ostrih robovih pretrgala. Prav tako se zveča trenje in zmanjša sila, ki zateguje vozel.
2. Sidranje z dvema sidroma (premec + krma)
Sidranje z dvema sidroma je zelo podobno sidranju s privezom krme na obalo, le da smo nekoliko bolj fleksibilni glede izbire prostora. Sidramo lahko dlje od obale in ni potrebno iskati primernega mesta za privez na obali. Način je primeren za sidranje v sidriščih z malo prostora, ni pa primeren za mesta, kjer nas lahko pričakujemo močnejše bočne vetrovi ali valove. Poskrbeti moramo tudi za dovolj dolge sidrne verige oziroma vrvi.
Ko si v zalivu poiščemo primerno mesto za sidranje, preverimo tudi globine na katerih bomo vrgli sidra. Najprej zasidramo sidro na premcu plovila. To pomeni, da spustimo sidro, dovolj dolgo verigo ali vrv in preverimo, če se je sidro vkopalo in drži plovilo. Nato se s počasno vzvratno plovbo in spuščanjem dodatne sidrne verige, pomikamo vzvratno proti poziciji, kjer bomo spustili krmno sidro. Sidro spustimo in sidrno verigo in se s počasno plovbo naprej, pomaknemo proti poziciji, kjer bo plovilo zasidrano. Istočasno skrajšujemo sidrno verigo na premcu plovila. Preverimo, če se je sidro na krmi vkopalo in drži plovilo.
3. Sidranje z dvema sidroma na premcu v "V"
Sidranje z dvema sidroma v obliki črke v je izjemno primerno za sidrišča, kjer sidro na morskem dnu slabše drži, kjer je malo prostora ali kadar pričakujemo spremembo vremena. Gre za klasičen način sidranja z dvema sidroma, kjer sta obe pritrjeni na plovilo na premcu. Ko je plovilo zasidrano, naj bo kot med verigama med 45° in 90°.
Ko najdemo primerno mesto za sidranje spustimo prvo sidro. S počasno vzvratno plovbo v smeri z vetrom, spuščamo sidrno verigo do primerne dolžine ter preverimo, če je sidro prijelo. Nato s plovbo v veter in na primerni razdalji desno ali levov od prvega sidra, zaplujemo do iste višine, kot smo spustili prvo. Spustimo drugo sidro, enako dolžino sidrne verige kor pri prvem sidru, ter z vzvratno plovbo preverimo, če je sidro prijelo. Dolžini obeh sidrnih verig ali vrvi še enkrat prilagodimo.
V primeru spremembe smeri vetra ali morskega toka bomo morali prilagoditi dolžini sidrnih verig ali pa celo ponovno sidrati. Kljub tej slabosti, pa ima ta način tudi dve pomembni prednosti. Zelo zmanjša potreben prostor za sidranje in v dnu kjer sidro slabo drži, se sila porazdeli na dve sidri. A zapomnimo si, vedno bo eno sidro nekoliko bolj obremenjeno kot drugo.
Več nasvetov za varno sidranje:
Nasveti za varno sidranje 1. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
Poleg električnega motorja na plovilu so enako pomembne tudi baterije in električna napeljava. O električnih motorjih smo že pisali v članku Električni motorji v navtiki, tokrat pa se posvetimo baterijam.
Po analogiji, lahko električni motor na plovilu primerjamo z motorjem na notranje izgorevanje. Pri obeh je pomembna izhodna moč. Rezervoarju za gorivo (bencin ali diesel) pa je analogna baterija ali več njih. Večja kot je kapaciteta rezervoarja ali baterije, večji je domet plovila. Tretji faktor, ki je pri električnih motorjih izjemno pomemben, pri bencinskih pa nanj niti ne pomislimo, so kabli za povezavo baterij z motorjem. Pri motorjih na notranje izgorevanje zadostuje že cev debeline 10-12 mm, pri elektriki pa je zadeva nekoliko bolj zakomplicirana.
Pa se posvetimo najprej baterijam.
Preden se odločimo za nakup električnega motorja in baterij potrebnih za njegov pogon, se moramo seznaniti, kaj vse je pomembno pri izbiri pravih baterij.
Kapaciteta in napetost baterij
Prvi pomemben dejavnik je sigurno kapaciteta baterije ter njena napetost. Kapaciteta bo določala, koliko časa bomo lahko poganjali motor in kako močan motor bomo lahko poganjali. Ker navtični električni motorji delujejo običajno na višjih napetostih (24V ali 48V), kot je napetost klasičnih baterij (12V), se moramo odločiti za nakup posebne baterije ali pa moramo zaporedno zvezati primerno število enakih baterij, ki nam bodo zagotovile potrebno napetost. Višja napetost se uporablja zaradi zmanjšanega padca napetosti na kablih zaradi njihovega upora.
Tip baterije
Baterije, ki so izdelane specifično za pogon so že prilagojene uporabi. Če se odločimo za klasične akumulatorje, moramo izbrati tiste, ki so namenjene številnim globokim praznjenjem. To je tip baterij, ki jih na plovilih uporabljamo za porabnike. Te baterije so izdelane na poseben način, ki zagotavlja, da baterijo lahko izpraznimo vse do 80% njihove kapacitete. Ker praktično nobene baterije ne moremo sprazniti do 100% (razen Optima in akumulatorji v LiFePo ali LiNMC tehnologiji), moramo ta podatek upoštevati pri izračunu potrebne kapacitete.
Življenjska doba baterije
Baterije imajo svojo življenjsko dobo, ki jo merimo v številu globokih praznjenj. Večje kot je njihovo število, dlje časa bomo lahko baterijo uporabljali. Čim bolj izpraznimo akumulator, krajša je njegova življenjska doba. Globina praznjenja je odvisna od tehnologije. Poltrakcijski akumulatorji imajo globino praznjenja le 30% in pri tej globini določeno število globokih praznjenj. Akumulator lahko sicer izpraznimo tudi globlje, samo mu s tem zmanjšamo število ciklov praznjenja, preden ga bomo morali zamenjati. AGM baterije lahko praznimo do 50%, najbolje pa se obnesejo GEL akumulatorji, ki jih lahko praznimo vse do 80%. Posebnost so Optima in akumulatorji v LiFePo ali LiNMC tehnologiji, ki dovoljujejo praznjenje tudi do 100% in omogočajo 400 globokih praznjenj. Akumulatorji s tekočim elektrolitom lahko prenesejo do 300 globokih praznjenj, gel akumulatorji 500-600, specialni pa vse do 1000.
Temperaturna obstojnost
Večina akumulatorjev je izdelana za uporabo v temperaturnem obsegu med -10C in +40C. V navtiki se srečujemo z višjimi temperaturami. Največ jih uporabljamo v poletnem času, ko so temperature višje. Pogosto se nahajajo v zaprtih prostorih z malo ali nič zračenja ali celo motornih prostorih, kjer temperatura naraste tudi do +60C. Izbrati moramo akumulatorje, ki bodo stabilno delovali tudi pri temperaturah do 65C.
Koliko elektrike v resnici potrebujemo?
Nazadnje moramo še odgovoriti koliko elektrike v resnici potrebujemo za plovbo, oziroma kakšen doseg bi si želeli imeti s pomočjo električnega motorja. Odločitev je naša. Če želimo večjo samostojnost, bomo morali imeti več baterij.
Najprej moramo preveriti napetost, ki jo za delovanje potrebuje motor. V kolikor je to 12V motor, potem bo kapaciteta navedena že na akumulatorju. V kolikor uporabljamo 48V motor moramo najprej združiti skupaj štiri 12V baterije (zaporedna vezava), da bo napetost ustrezna. Baterije morajo biti enake. Kapaciteta 4 zaporedno vezanih baterij s skupno napetostjo 48V bo sicer enaka kapaciteti ene baterije z 12V, vendar zaradi večje napetosti sistema bomo iz njih dobili 4 krat več moči (P = U x I).
Naslednji podatek, ki ga potrebujemo za izračun je električni tok, ki bo tekel skozi sistem pri uporabi. Če uporabljamo 12V motor z močjo 1000w, bo ta pri polni obremenitvi potreboval tok 83A. Če uporabljamo 48V motor z močjo 1000w, bo ta pri polni obremenitvi potreboval tok 20A.
Pri izračunu potrebne kapacitete baterij, moramo upoštevati še dodaten faktor varnosti, oziroma meje do katere lahko izpraznimo baterije.
Sedaj lahko izračunamo potrebno kapaciteto baterij po formuli C= I x t oziroma po formuli C = I x t x VF (kapaciteta = tok x čas x varnostni faktor)
Primer izračuna za 1000W motor:
P = 1000W, I = 83 A, U = 12V
Želi čas plovbe pri polni obremenitvi | Kapaciteta baterij | Kapaciteta baterij + varnostni faktor |
1 h | 83 Ah | 100 Ah |
2 h | 166 Ah | 200 Ah |
4 h | 332 Ah | 400 Ah |
10 h | 830 Ah | 1000 Ah |
Primer časa delovanja motorja glede na izhodno moč oziroma hitrost plovbe (motorja Aquamot s 1,1kW in 1,6kW, baterija 65Ah)*
Hitrost plovbe /motor | Trend 1.1 (1.100 Watt) | Trend 1.6 (1.600 Watt) |
počasna | 6 ur 30 min | 4 ure 30 min |
polovična | 2 uri 30 min | 1 ura 45 min |
najvišja hitrost | 40 min | 29 min |
V večini navtičnih priročnikov najdemo nasvete kako sidrati, koliko verige ali vrvi moramo spustiti v vodo, koliko prostora okrog plovila moramo imeti v praksi pa se običajno srečamo s primeri, ko to enostavno ni mogoče. Običajno se to zgodi ravno med sezono, ko so sidrišča natrpana s plovili. Težko najdemo prostor, ki nudi dobro zaščito pred vetrom in je dovolj velik za varno sidranje našega plovila.
V takšni situacije se moramo znajti. Pomagamo si lahko z nekaterimi triki, ki nam bodo zagotovili varno in brezskrbno sidranje ter miren spanec, če bomo na sidru prenočili.
Pravilno vkopano sidro tipa Bruce |
Dejstva
Kadar sidramo na lastnem sidru, moramo poskrbeti, da se bo sidro vkopalo. Spustiti moramo primerno dolžino sidrne verige ali vrvi. Če je prekratka, bomo sidro v primeru povečanega vetra in prihoda valov izvlekli. Če je predolga, se bomo po zalivu preveč premikali in bo večja možnost, da trčimo v drugo plovilo ali pa se nevarno približamo obali.
Ko pridemo v sidrišče se moramo tudi pravila »kdor prej pride prej melje«, kar pomeni, da se moramo prilagoditi plovilom, ki so v zaliv prišla pred nami. V kolikor smo prvi, pa seveda posezimo po načinih sidranja, ki so predlagana v priročnikih.
Pri sidranju v zalivih so v prednosti sigurno plovila z manjšim ugrezom. Sidrajo lahko na manjših globinah, posledično na krajših sidrnih vrveh ali verigah in zavzemajo manj prostora. Nekoliko več težav imajo večja plovila in plovila z večjim ugrezom. Sidrati se morajo na večjih globinah, vreči več sidrne verige in zato zavzamejo več prostora v sidrišču.
Manever sidranja
Kaj pravzaprav je sidranje? Sidranje je manever s katerim plovilo zasidramo. Zasidrati ne pomeni le pripluti v zaliv, spustiti sidro na morsko dno in upati, da bo držalo. Obstaja nekaj preprostih tehnik in nasvetov, kako lahko plovilo zasidramo in se prepričamo, da bo držalo. Preden priplujemo v zaliv se moramo za sidranje pripraviti. Priprava za sidranje pomeni, preveriti, če deluje električno vitlo, če je sidro sproščeno, če so odprta varovala sidra, pripraviti dodatne vrvi, sidrno bojo, če jo uporabljamo in še bi lahko naštevali. Ko priplujemo v zaliv ki ga ne poznamo, se moramo najprej prepričati ali je varen za sidranje, kakšno je morsko dno, kakšne so globine morja in če je v zalivu dovolj prostora, da se zasidramo. Če zaliva ne poznamo, potem je potrebno vanj vpluti in si odgovoriti na zastavljena vprašanja. Nikoli nas ne bo nihče gledal postrani, če bomo po zalivu naredili dva kroga, preden bomo spustili sidro.
Ko smo se prepričali, da je sidranje varno, izberemo mesto, kjer boste spustili sidro. S plovilom se postavimo nad to mesto, ter pričnemo spuščati sidro. Ko bo sidro doseglo dno ,s plovilom zaplujmo vzvratno z majhno hitrostjo in istočasno spuščamo vrv ali verigo na morsko dno. Plovba mora biti počasna. Pogon lahko med manevrom izklapljamo, da ne bi dosegli prevelike hitrosti (predvsem pri motornih plovilih). Pluti ne smemo hitreje, kot spuščamo verigo v vodo. Ko je dolžina verige ali vrvi v vodi dovolj dolga, moramo sidro vkopati v morsko dno. To naredimo z počasno vzvratno plovbo, ki pa ne sme biti prepočasna. Če plujemo prepočasi, bo že sama teža verige in sidra dajala navidezen občutek, da sidro drži. V kolikor se je sidro vkopalo, se bo plovilo ustavilo. Če nismo prepričani, da se je sidro vkopalo, postopek ponovimo. S plovilom zaplujemo nekaj metrov proti sidru, da se veriga sprosti, nato pa zopet z vzvratno vožnjo preverimo, če se je sidro vkopalo.
Ali sidro drži, lahko preverimo na različne načine. Prvi znak je, da se je pri vzvratni plovbi plovilo ustavilo. Za lažjo orientacijo gledamo obalo in opazujemo, če se naša razdalja spreminja. V kolikor se ji približujemo, ko je veriga že napeta, sidro ne drži. V primeru, da je v bližini plovilo, se lahko orientiramo tudi po njem. V kolikor je sidro vidno, lahko zaplavamo do njega in pogledamo, če se ja vkopal v morsko dno. V čvrstem morskem dnu bo to zadostovalo, če pa sidramo na sipkem pesku ali mivki, bomo v primeru močnejšega vetra sidro vlekli skozi morsko dno.
V kolikor nismo prepričani, da sidro drži, postopek sidranja ponovimo. S plovilom počasi zaplujemo nad sidro in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ponovno izberemo prostor za sidranje in ponovimo postopek sidranja. Tudi ko smo enkrat dobro zasidrani, je pametno večkrat preveriti, kaj se dogaja z našim plovilom, ali sidro drži, orje po morskem dnu ali pa smo ga celo izvlekli. Za kontrolo preverjamo pozicijo plovila glede na orientirane točke, uporabljamo lahko radar, v zadnjem času pa so na voljo sidrni alarmi za mobilne naprave.
hmax = največja globina na sidrišču |
Priporočene dolžine sidrne vrvi ali verige
Za sidranje lahko uporabljamo sidrno vrv, sidrno verigo ali pa kombinacijo obeh. V kolikor uporabljamo sidro na katerega je privezana sidrna vrv, potem mora biti za varno sidranje dolžina sidrne vrvi vsaj sedemkrat toliko, kot je največja globina vode v kateri bomo sidrali.
Pri kombinaciji sidrne verige in sidrne vrvi, mora znašati skupna dolžina vsaj petkrat toliko kot največja globina kjer sidramo. Če uporabljamo zgolj sidrno verigo, pa je priporočljiva dolžina trikratnik največje globine.
- Dolžina sidrna vrv = 7x največja globina na sidrišču- Dolžina sidrna vrv + veriga = 5x največja globina na sidrišču
- Dolžina sidrna veriga = 3x največja globina na sidrišču
1. Sidro, sidrna vrv in sidrna veriga
Ste lastnik manjšega plovila in sidrate le s sidrom in sidrno vrvjo? Če želite v sidrišču varno sidrati, mora znašati dolžina sidrne vrvi najmanj sedemkratnik največje globine, kjer sidrate.
Kljub temu, da sidrate na področjih, kjer so manjše globine, boste za varno sidranje potrebovali veliko prostora. Ker se plovilo na sidru premika, morate za varno razdaljo upoštevati dolžino sidrne vrvi in dolžino vašega plovila. Predpostavimo, da je plovilo dolžine 5m. Poglejmo si, koliko prostora moramo imeti okrog sidra (radij), če sidramo samo z vrvjo, verigo ali kombinacijo obeh.
Globina na kateri sidramo (m) | Priporočljiva dolžina vrvi (m) | Radij (vrv+plovilo) | Priporočljiva dolžina vrv+veriga (m) | Radij (vrv+plovilo) | Priporočljiva dolžina verige (m) | Radij (veriga+plovilo) |
1 | 7 | 12 | 5 | 10 | 3 | 8 |
2 | 14 | 19 | 10 | 15 | 6 | 11 |
3 | 21 | 26 | 15 | 20 | 9 | 14 |
4 | 28 | 33 | 20 | 25 | 12 | 17 |
5 | 35 | 40 | 25 | 30 | 15 | 20 |
Če sidrate na področjih, kjer je veliko plovil in imate le sidrno vrv, lahko varnost sidranja povečate z dodajanjem sidrne verige. Pripnete jo na sidro, nato pa podaljšate s sidrno vrvjo. Za varnejše sidranje bo zadostovalo že 3 do 5 m verige primerne debeline. Teža verige na morskem dnu bo zmanjšala kot med sidrno vrvjo in morskim dnom, ko bo ta napeta. Vlečna sila bo delovala bolj horizontalno in sidro se bo hitreje zakopalo. Pocinkana sidrna veriga na morskem dnu ustvarja dodatno trenje in pomaga pri zanesljivejšem sidranji. Učinek nerjavne verige je manjši, ker je njena površina gladka. Veriga s svojo težo zmanjšuje možnost, da izvlečemo sidro pri povečanju hitrosti vetra v sidrišču in ko se v sidrišču pojavijo valovi.
2. Dodajanje teže na sidrno vrv ali verigo
Pri zmanjševanju radia v katerem se bo na sidrišču gibalo naše plovilo pomaga tudi dodajanje dodatne teže na sidrno vrv ali verigo in hkrati pomaga pri sidranju na področjih, kjer sidro slabše drži. Dodatno težo moramo na sidrno vrv namestiti tako, da bomo lahko sidro dvignili brez težav, če nas bodo vremenske razmere prisilile, da zapustimo sidrišče. Namestimo jo, ko smo se že zasidrali. Dodatno svinčeno ali železno utež privežemo na plovilo z vrvjo čim bliže mesta, kjer je na plovilo pritrjena tudi sidrna vrv. Utež s karabinom pripnemo na sidrno vrv čim bliže vodni gladini, vendar še vedno nad njo. Če jo spustimo v vodo se bo zaradi vzgona učinek dodatne teže zmanjšal. Učinek uteži bo precej podoben, kot če uporabljamo sidrno verigo.
3. Sidranje na terenu poraščenem z morsko travo
V številnih zalivih so predeli poraščeni z morsko travo, ki preprečuje, da bi se sidro vkopalo. Določena sidra kot je sidro brus so za sidranje v takih področjih neprimerna, saj zaradi svoje oblike težko prodrejo skozi trdoživo travo do morskega dna. Tudi zelo dolga sidrna vrv pri tem ne bo pomagala. Celo nasprotno, dobimo lahko lažen občutek varnosti. Sama teža sidra in verige in dodatno trenje, ki ga povzroča veriga na morskem dnu, dobimo občutek, da je sidro prijelo, v resnici pa leži na morski travi. V tem primeru v zalivu poiščemo predel, ki s travo ni poraščen. Dovolj bo že 1m2. S plovilom zaplujemo nad neporaščeno dno, spustimo sidro in sidrno verigo, nato pa z manevrom vkopljemo sidro v morsko dno. Sidro bo na takem terenu držalo zelo zanesljivo. Morska trava ima v morskem dnu korenine, ki naredijo dno bolj kompaktno in sidro ne more orati.
Sidranje z uporabo sidrne boje |
4. Sidranje na skalnatem terenu
Sidranje na skalnatem terenu ima svoje prednosti in slabosti. Večina sider se hitro ujame in zanesljivo drži plovilo. Problem nastane pri dvigovanju sidra. Sidro se lahko zatakne v skale oziroma pod njih in ga ne uspemo dvigniti, ko želimo zapustiti sidrišče. V takšni situaciji lahko naredimo naslednje. Če sidra ne uspemo dvigniti, ko smo nad njim, potem spustimo nekaj metrov verige in s plovilom zaplujemo v nasprotno smer, kot je prej držalo sidro. Manever izvajam počasi, da ne bi zlomili ali skrivili sidra oziroma strgali verige. Ko se premaknemo na drugo stran, poizkušamo izvleči sidro. Če nismo uspešni v prvem poizkusu, manever izvedemo iz različnih smeri.
Nadležni situaciji se lahko predhodno izognemo z uporabo sidrne boje. Vsa sidra imajo na kroni luknjo, ki je namenjena pričvrstitvi sidrne boje. Ta ima dve funkciji. Prva je, da označuje mesto, kjer smo vrgli sidro in preprečuje napačno sidranje drugih plovil. Druga funkcija pa je ta, da nam pomaga izvleči sidro iz morskega dna, kadar se ta zatakne za skalo ali premočno vkoplje v morsko dno. Ker je luknja za privez nameščena na prednjem delu sidra, ta izgubi svojo funkcijo, ko potegnemo za vrv. Za sidrno bojo lahko uporabljamo različne pripomočke. Lahko se odločimo za nakup avtomatske, ki sama uravnava dolžino vrvi glede na globino morja, ali pa navadne sidrne boje, kjer sami skrbimo za dolžino vrvi, s katero je pripeta na sidro. Namesto sidrne boje lahko uporabimo tudi bokobran plovila ali pa prazno plastenko. Za privez sidrne boje uporabimo potopno vrv. Bojo, bokobran ali plastenko je smiselno dodatno obtežiti z manjšo utežjo, da zmanjšamo možnost, da bi se plovilom, ki plujejo v bližini, vrv zapletla v propelerje. Sidrno bojo lahko uporabljamo vedno, tudi ko sidramo na drugih tipih morskega dna.
Več nasvetov za varno sidranje:
Nasveti za varno sidranje 2. del
Nasveti za varno sidranje 3. del
Nasveti za varno sidranje 4. del
Nasveti za varno sidranje 5. del
ali v priročniku SIDRANJE!
V zadnjih letih smo lahko opazili, da so se tudi v navtiki pričeli pojavljati električni motorji. Nizki stroški plovbe, manj hrupa in nobenih emisij toplogrednih plinov. Sliši se odlično, kateri pa so zadržki pri uporabi električnih motorjev v navtiki?
Ko si ogledujemo električni motor za plovilo, nas bo najprej osupnila majhna moč motorja, ki na prvi pogled ne bo zadostovala. Drugi zadržek pa bodo nedvomno baterije, njihova kapaciteta in teža. Predvsem nas bo zanimalo koliko časa bomo lahko pluli z enim polnjenjem, kje bomo lahko napolnili baterijo in katere so možnosti za polnjenje. Pa si poglejmo najprej kako je z močjo električnega motorja v primerjavi z motorjem na notranje izgorevanje.
Moč električnega motorja
Ko si ogledujemo električne motorje bomo najprej opazili, da imajo ti motorji v primerjavi z bencinskimi ali dieselskimi bistveno manjše moči, proizvajalci pa obljubljajo enake rezultate kot nekajkrat močnejši motorji na notranje izgorevanje. Pri moči motorjev smo vsi navajeni najstarejše uporabljene enote – konjska moč (KM), ki se ne uporablja več, saj jo je nadomestila enota za moč W (watt), oziroma kW (1000 W). Razmerje med njima je 1 kW =1,34102 KM oziroma 1 KM = 0,7457 kW. In seveda, kot smo se učili v šoli je pač 1 kW enak 1kW. To sicer drži, vendar moramo pri uporabi motorjev upošteveti številne dejavnike, ki vplivajo na njegovo učinkovitost. Pri pogonu plovila nas zanima, kolikšna je sposobnost motorja, da potiska plovilo. Pri tem moramo upoštevati vse izgube, ki se zgodijo pri prenosu moči od motorja preko pogona do propelerja in kakšne so konec koncev tudi izgube na propelerju. To seveda ni nič posebnega, če bi bile razlike majhne. Pa niso. Razlike so zelo velike. Na primer pogonska moč motorja z notranjim izgorevanjem, ki ima 4 KM ali 3 kW moči na pogonski gredi je zgolj 1 KM ali 0,745 kW. Poglejmo zakaj prihaja do tako velikih razlik.
Vstopna moč ali poraba motorje je običajno merilo za zmogljivost električnega motorje. Merimo ga z močjo, ki jo izračunamo po formuli P = I x U (moč = tok x napetost) in jo prikazujemo v W ali kW oziroma KM. Pri motorjih z notranjim izgorevanjem vhodna moč običajno ni navedena. Lahko bi jo izračunali s pomočjo porabe goriva in kalorično vrednostjo goriva. Le ta bi bila zopet izražena v W, kW ali HP. Pri motorjih na notranje izgorevanje bo moč običajno izražena z močjo na pogonski gredi. Le to izračunamo kot produkt navora in kotne hitrosti. Ta moč je prav tako izražena v kW ali KM vendar ne upošteva izgub, ki so lahko med 30 in 80%. Da bomo lažje primerjali učinek pogonov, bo najbolje da govorimo v tako imenovani potisni moči, ki se kot merilo v trgovski mornarici uporablja že približno 100 let. Tudi ta se izraža v W, kW ali KM pri tem da se upoštevajo vse izgube in dejansko označuje, kakšna moč se dejansko uporabi za pogon plovila.
Primerjava moči motorja na notranje izgorevanje in električnega motorja
Učinkovitost | Vhodna moč | Potisna moč | |
Električni motor | 30% – 56% | 2.000W (2,7 KM) |
1.100 W (1,5 KM) |
Motor na notranje izgorevanje | 5% – 15% | 3.700 W (5 KM) |
1.000 W (1,4 KM) |
Električni motor lahko doseže večjo potisno moč pri bistveno manjši moči na pogonski osi. Eden izmed razlogov je v različnih navorih oziroma krivulji navora. Motorji na notranje izgorevanje imajo najvišji navor, ki je dosegljiv le pri določenih obratih motorja, medtem, ko je navor električnega motorja praktično enak pri vseh obratih. Zaradi te lastnosti lahko na električne motorje namestimo propelerje z bistveno večjim izkoristkom, kot lahko to naredimo pri motorju z notranjim izgorevanjem. Faktor učinkovitosti je lahko kar trikraten.
Kot vidimo iz tabele, moramo pri obeh vrstah motorjev računati na izgube. Razlika med vloženo in pridobljeno močjo je pri električnih motorjih manjša kot pri motorjih na notranje izgorevanje. Seveda je tudi pri uporabi električnih sistemov za pogon plovila učinkovitost različna. Nanjo vplivajo številni faktorji, kot je na primer napetost, debelina in dolžina kablov za povezavo baterij z motorjem, konektorji in še bi lahko naštevali.
Če se odločimo za uporabo električnega motorja namesto motorja na notranje izgorevanje, lahko računamo, da bo naše potrebe zadostil motor z 2-3 manjšo nazivno močjo. Pred nakupom se je potrebno zavedati tudi kakšen doseg plovbe nam bo omogočal električni motor, kar pa je odvisno predvsem od baterij in njihove kapacitete.
Preberite tudi: Baterije za pogon električnih motorjev na plovilih
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.