Zaščitena območja največkrat obsegajo področje redkih značilnih in potencialno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato je treba omejevati vplive na tamkajšnje ekosisteme. Na zaščitenih območjih zato veljajo posebna pravila tudi za navtike.

Pravila za navtike v zaščitenih območjih

Med zaščitena območja spadajo naravni parki, naravni rezervati, krajinski parki, naravni spomeniki ipd. To so območja kopnega in/ali morja, ki so zaščitena zaradi ohranjenja biodiverzitete ter naravnih in kulturnih virov. Zato je pomembno, da vsi obiskovalci teh območij pri njihovi zaščiti sodelujejo tako, da se držijo tamkajšnjih pravil oziroma omejitev. Pravila so izdelana v skladu z zakonodajo o zaščiti in ohranjanju narave. Za njihovo neupoštevanje se lahko izrečejo denarne kazni.

Kakšna so najbolj pogosta pravila v zaščitenih območjih?

  • Vstop je dovoljen samo z vstopnico.
  • Vsakršno onesnaževanje okolja, vode in dna je prepovedano.
  • Ponekod je lahko prepovedano sidranje.
  • Ponekod je lahko prepovedana plovba.
  • Trganje in uničevanje zaščitenih rastlinskih vrst je prepovedano.
  • Nadlegovanje, lovljenje, ubijanje zaščitenih živalskih vrst je prepovedano, tako na kopnem kot tudi v morju.
  • Obiskovalci se lahko gibljejo samo po označenih poteh.
  • Kampiranje je na mestih, kjer to ni izrecno dovoljeno, prepovedano.
  • Prižiganje ognja je strogo prepovedano.
  • Plezanje po klifih je prepovedano.
  • Prinašanje vnetljivih stvari je prepovedano.
  • Psi morajo biti privezani na povodec.

Kako plujemo v zaščitenih območjih?

Pravila oziroma omejitve za plovbo v zaščitenih območjih so običajno navedena v navtičnih vodnikih in brošurah posameznih zaščitenih področij. Omejitve je treba upoštevati že med začetnim načrtovanjem plovbe, če nameravate obiskati tudi katero izmed zaščitenih območij.

Med drugim morate biti pozorni na omejitve gibanja plovila in na omejitve hitrosti plovila (npr. v Naravnem parku Telašćica od daljice, ki povezuje točki rta “Pod Poljica” in rta “Gubac”, v notranjost zaliva ne smete pluti s hitrostjo višjo od 10 vozlov; v zalivih, kjer je večje število plovil – Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo Polje, Pasjak in Jaz, pa ne smete pluti s hitrostjo višjo od 5 vozlov).

Skrajne meje zaščitenih območij manjšega obsega so običajno označene s posebnimi IALA oznakami, da vanje težko vplujemo pomotoma.

V določenih zaščitenih območjih je plovba povsem prepovedana (npr. na Otočju Brijuni je dovoljeno samo vplutje v pristanišče na otoku Veli Brijun in v zalivu Mikula).

Zaradi zaščite morskega dna je na določenih področjih prepovedano sidranje, saj bi s tem lahko uničevali naravni habitat.

Kakšne so cene vstopnin za naravne parke?

Ceniki so ponavadi razdeljeni na sezono (julij in avgust) in obdobje izven sezone. Cene so različne za odrasle, otroke, študente in skupine, ponekod pa vključujejo tudi vodene oglede in vožnjo z ladjo. Vstopnine so obvezne tudi za vsa plovila, ki vplujejo v naravni park, odvisne so od dolžine plovila. Navadno je treba poleg plačila vstopnine za plovilo plačati tudi vstopnino za vsakega člana posadke.

Glede vstopnin in posebnih pogojev se je najbolje podrobno pozanimati na uradnih spletnih straneh naravnega parka, saj se pogoji spreminjajo praktično vsako sezono. V naravnih parkih so pristojbine za privez običajno višje v primerjavi z vsemi ostalimi priveznimi mesti (npr. pristojbina za privez v pristanišču Veli Brijun za jahto dolžine do 14,99 m znaša v mesecu juliju in avgustu približno 200 €/dan). 

Cene vstopnic in spletni nakup za vse Nacionalne parke na Hrvaškem najdete na: Nacionalni parki na Hrvaškem.

Naravni rezervati v Sloveniji

Znotraj meja rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov, povzročanje hrupa itd.

Naravni spomenik Debeli rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. 

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.

Podvodni naravni spomenik Rt Madonna

Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82' N, 13°33.79' E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M.

Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa.

Krajinski park Sečoveljske Soline

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi.

Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti. Kanali Lera, Kurto in Džasi so predvsem zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na območju KPSS je prepovedano vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri. Plovbo v drugem območju parka (med Kanalom Sv. Jernej in Kanalom Dragonja) bo podrobneje opredelil načrt upravljanja KPSS, ki je v pripravi (5. člen Uredbe o KPSS). Siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja parka.

Naravni rezervat Strunjan

Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Strunjan – Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.

Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek.

Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa.

Naravni spomenik Debeli Rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B K(9) 15s 8m 8M

Naravni parki na Hrvaškem, v katere je mogoče vpluti

NP Kornati

Nacionalni park Kornati je za navtike eden najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih parkov. Plovba je dovoljena po celotnem področju razen v posebej zaščitenih conah. To so področja otokov Purara, Mrtenjak, Kolobučar, Mali in Veliki Obručan ter čeri Klint in Volič.

Sidranje in prenočevanj je dovoljeno v naslednjih zalivih: Stiniva, Statival, Lupeška, Tomasovac - Suha punta, Šipnate, Lučica, Kravjačica, Strižnja, Vruje, Gujak, Opat, Smokica, Ravni Žakan, Lavsa, Piškera - Vela Panitula, zaliv Anica na otoku Levrnaka, Podbižanj in Koromašna.

Celotno področje parka je v privatni lasti. Hoja po otokih je dovoljena zgolj po označenih poteh. Kopanje je dovoljeno povsod razen v zaščitenih conah. V park je prepovedano vnašati strelno orožje in podvodne puške.

Vstopnico je možno kupiti na recepcijah parka, v spletni prodaji ali od pooblaščenih oseb v parku samem. Vstopnica kupljena izven meja parka velja 15 dni od izbranega datuma obiska, v spleti trgovini pa 7 dni (dnevna vstopnica velja samo en dan, a park lahko obiščemo znotraj navedenih okvirov).

NP Mljet

Nacionalni park Mljet obsega zahodni del otoka Mljet in 500m morski pas ob obali. Meja parka na vzhodni strani je zaliv Tetinica na severu in rt Tojsti na jugu. Plovba v področju parka je omejena. V Malem jezeru je dovoljena plovba zgolj za plovila na vesla. V velikem jezeru in kanalu Soline je dovoljena le plovba službenih plovil parka in domačinom. Privez plovil in sidranje je dovoljeno le na za to označenih mestih. Hitrost plovbe v kanalu Soline in Veliko jezero je 5 vozlov. Kopanje je dovoljeno povsod razen v pristaniščih. Ribolov je prepovedan. Za park je potrebno kupiti vstopnico. Nakup je možen preko spletne prodaje, v recepcijah parka ali direktno od pooblaščenih oseb v parku, ki vstopnino pobirajo po sidriščih.

NP Brijuni

Plovba v akvatoriju nacionalnega parka Brijuni je omejena. Dovoljeno je le vplutje v luko na otoku Veli Brijun in v zaliv Sv. Nikola na otoku Mali Brijun. Po vplutju v luko se je obvezno prijaviti v recepciji hotela. Vstopnica za plovila do 14.99 vključuje vstopnino za 5 oseb, do 24.99 m pa 15 oseb. Za ostale je potrebno kupiti dodatno vstopnico. Vstopnica velja za bivanje v parku do 24 ur.

PP Telašćica

Naravni park Telaščica je na jugu Dugega otoka. Plovba v področju je regulirana. Hitrost gibanja na področju, ki ga povezuje črta od  rta Pod Poljica do rt Gubac in vse do konca zaliva Telaščica je omejena na 10 vozlov. Na področju zalivov, kjer je dovoljeno sidranje (Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo polje, Pasjak in Jaz) je hitrost plovbe omejena na 5 vozlov. Prepovedan je lov s podvodno puško. Samostojno potapljanje je dovoljeno le na področjih otokov Garmenjak Veliki, Garmenjak Mali, Korotan in Podusobine). V parku se lahko sprehajamo le po označenih poteh. Prepovedano je kajenje in prižiganje ognja.

Cena vstopnine je odvisna od dolžine plovila. Nakup karte izven parka je 10% cenejši.

PP Lastovsko otočje

Naravni park Lastovo zajema skupno kar 44 otokov, otočkov in grebenov. Največji je otok Lastovo, na zahodu sta Prežba in Mrčara, 13 pa otokov na severovzhodu otoka Lastovo, ki se imenujejo Lasovnjaci ali Lastovci. Na področju parka imajo lahko stalni privez za plovilo le domačini in službena plovila parka. Začasni privez je dovoljen le na za to označenih priveznih mestih in sidriščih. Za plovbo po parku je potrebno plačilo vstopnine.