Lubenice

Lubenice so naselje na strmi pečini otoka Cres. Z izjemnima lokacijo in razgledom proti zahodu nedvomno ne razočarajo.

Dostop

Lubenice so majhen kraj na za hodni strani otoka Cres. Z vozilom se lahko pripeljemo iz mesta Cres. Peljemo se proti kraju Valun. Po približno 15 km se cesta za Lubenice odcepi in močno zoži. Večinoma je dovolj široka le za eno vozilo. Srečevanje z nasproti vozečimi vozili je možno le na razširjenih odsekih. Po 20 km vožnje se pripeljemo pred Lubenice, kjer sta na voljo dve veliki parkirišči.

Za morjeplovce je najbližji zaliv Sv. Ivan (Lubenice), neposredno pod pečino. Sidramo lahko na globinah me 2 in 10 m. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je odprt in nudi zaščito le pred vzhodnimi vetrovi. V zalivu je lepa peščena plaža, na kateri lahko pristanemo s pomožnim plovilom. Do Lubenic vodi urejena pešpot. Lubenice so na višini 378 m zato za vzpon s plaže potrebujete približno eno uro časa.

Zgodovina

Lubenice so stare več kot 4000 let in so eno redkih naselij, ki je ves čas naseljeno. V antičnih časih se je kraj poimenovali Hibernitia (kar pomeni zimo ali hladno naselje), ki ga je po predvidevanjih dobil zaradi mrzlega zraka, ki pogosto piha na vrhovih otoških hribov. Imel je strateško lego. Do Hibernitie je vodil odsek ceste, ki je povezovala Osor in Beli. Bil je eden od štirih najpomembnejših krajev na otoku. Imel je oblikovano urbano središče. Kraj obdaja obsežno poljedelsko območje, kjer so odkrili številne antične predmete. Med njimi je veliko antičnega nakita, posoda, denar, sarkofagi in podobno.

V srednjem veku so okoli kraja zgradili obzidje. Vloga kraja se je povečala in Lubenice so postale središče župnije.

Legenda o Lubenicah

Številna mesta imajo legende o svojem nastanku in legende o nastanku imena. Kot se spodobi, imajo svojo legendo tudi Lubenice.

Pred davnimi časi je živel kralj, ki je imel prelepo hčer. Vanjo se je zaljubil fant, ki je živel na hribu, kjer danes stojijo Lubenice. Ko je princesa spoznala fanta, se je tudi on zaljubila vanj. Njen oče seveda ni odobraval zveze s preprostim fantom in hčer izgnal iz Osorja. Princesa je odšla od doma in se preselila k fantu v njegov dom na hribu. Njeno ime je bilo Ljubica. Kraj so poimenovali po njej kot Ljubenica. Leta 1918 je Cres padel pod italijansko oblast. Ker Italijani niso mogli izgovoriti imena Ljubenica, so je preimenovali v Lubenice.

Lubenice danes

Lubenice so majhen kraj na pečini, v katerem prevladujejo kamnite hiše zgrajene pred davnimi leti. Ohranjajo svojo romantično podobo in nas popeljejo v starodavne čase, ki so že davno pozabljeni. Naštejemo lahko približno 40 hiš. Po popisu, ki je bil izveden leta 2001, je na Lubenicah uradno živelo 24 ljudi. Ob našem obisku zunaj sezone so bile Lubenice prazne. Med sprehodom po ozki ulici smo srečali staro ženico po imenu Marija. Seveda smo izkoristili priložnost in poskušali postaviti kakšno vprašanje. Seveda se Mariji ni mudilo nikamor. Bila je sicer zaposlena, kot so običajno vsi upokojenci, a se je vseeno ustavila in pokramljala z nami. Na preprosto vprašanje: »Kako se živi na Lubenicah?«, je dala zanimiv odgovor: »Na Lubenicah se ne živi. Na Lubenicah se umira.« Seveda je bil odgovor osupljiv, a je v nadaljevanju pojasnila. Večino ljudi, ki so po drugi svetovni vojni živeli na Lubenicah, se je v svojih aktivnih letih odpravilo v bližnja mesta. Najprej v osnovno šolo in potem srednjo. Večina je zaradi izjemno majhnih možnosti za zaslužek v samem kraju ostala v večjih mestih, kjer je preživela večino časa svoje kariere. Na Lubenice so se iz bližnjih mest v Kvarnerju vračali le ob vikendih, tisti, ki so šli dlje v svet, pa le še nekajkrat letno.

Ko so svoja aktivna leta zaključili, so se kot upokojenci vrnili na Lubenice. Tu so nadaljevali svoje življenje in uživali v miru oddaljenega kraja. Večina tistih, ki so se vrnili, je tu dočakala tudi konec svojega življenja. Zato odgovor, da se na Lubenicah ne živi, temveč umira, dobi svoj smisel.

Za konec nam je Marija povedala, da na Lubenicah trenutno živi le še 12 prebivalcev (2020), ki so vsi starejši od 65 let. Če primerjamo z letom 2001 (ob popisu), ko je tu živelo 24 oseb, se je v dvajset letih številka razpolovila. Ker priseljevanja v kraj ni, lahko v prihodnjih letih pričakujemo, da se bo ta številka še zmanjšala.

Kaj si lahko ogledamo v Lubenicah

Lubenice so izjemno lepo, nedotaknjeno srednjeveško naselje. Večina stavb je bila zgrajena v obdobju baroka. Sprehod po ulicah nas popelje v starodavne čase. Čeprav je v naselju približno 40 hiš, so v njem številne cerkve oziroma cerkvice. Najstarejša in največja med njimi je gotska cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Zvonik, ki stoji samostojno poleg cerkve, je bil zgrajen kasneje, leta 1791.

V Lubenicah je ovčarski muzej, ki pa je odprt le med sezono. Zaradi svoje izjemne lege na hribu, ki se dviga 378 m nad morsko gladino, kraj ponuja izjemne razglede na vse strani. Na najvišji točki kraja, nad pečino, je postavljena razgledna točka. Na njej stoji daljnogled, s katerim boste ob lepi vidljivosti videli vse do italijanske obale na zahodu, obale Istre na severozahodu in otokov Žeča, Unije in celo Susak na jugozahodu.