Zadnje iz eTrgovine

24.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Veter je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varno plovbo in  sprejemanje odločitev na morju. Če želimo pluti čim bolj brezskrbno, se je vedno potrebno dobro informirati o vetrovih, ki običajno pihajo na področju plovbe. Poznati moramo naravo posameznega vetra, kdaj piha, iz katere smeri, kakšne hitrosti dosega, kako in zakaj nastaja, kakšne valove povzroča in koliko časa piha.

S pomočjo vremenske napovedi, matematičnih modelov smeri in hitrosti vetrov (Aladin) in poznavanja vetrov, lahko svojo plovbo le tem prilagodimo in si zagotovimo brezskrbno preživljanje časa na plovilu.

Lokalni vetrovi imajo svojo specifiko. Odvisni so od številnih dejavnikov kot je, konfiguracija terena, klimatski pas, letni čas in številni drugi. Vetrovi so na različnih delih sveta drugačni, imajo drugačno ime in drugačne lastnosti. V večini je edina skupna lastnost, da jih ločimo po smereh neba iz katere pihajo, oziroma iz smeri iz katere najpogosteje pihajo. Zavedati se moramo, da določen veter ne piha vedno iz iste smeri. Na njegovo smer vpliva na primer konfiguracija terena, ki mu lahko spremeni smer za 90 ali celo več stopinj.

Najpogostejši vetrovi na Jadranu

Na Jadranu ločimo osem osnovnih vetrov, ki jih imenujemo glede na smer iz katere pihajo. Najbolj pogosti in najpomembnejši, lahko jih imenujemo tudi glavni, so trije, burja, jugo in maestral. Ti vetrovi so glavni, ker dosegajo najvišje hitrosti, hitrosti viharja. Ostali so nekoliko manj pogosti in ne dosegajo velikih hitrosti. Običajno pihajo bolj umirjeno. To so tramontana, levant, oštro, ponent in lebič. Vse vetrove lahko prikažemo na skici, ki jo imenujemo roža vetrov (glej sliko).

Tabela 1 – Imena vetrov na Jadranu v različnih jezikih

Smer vetra Oznaka smeri (SLO) Ime (slovensko) Ime (hrvaško) Ime (italijansko) Ime (nemško)
severnik N (S) tranmontana tramontana tranmontana Tramontane
severovzhodnik NE (SV) burja bura, burin bora Bora
vzhodnik E (V) levant levant levanta Levante
jugovzhodnik SE (JV) jugo jugo scirocco Scirocco
jug S (J) oštro oštro ostro Ostro
jugozahodnik SW (JZ) lebič lebić, garbin libeccio Libeccio
zahodnik W (Z) ponent pulenat ponente, zefiro, espero Poniente
severozahodnik NW (SW) maestral maestral maestrale Mistral

Hitrost vetra

Hitrost vetra je razdalja, ki jo veter opravi v časovni enoti. Uradna enota za merjenje hitrosti vetra je m/s (meter na sekundo). Večinoma smo navajeni izražati hitrost vetra v km/h (kilometri na uro), v navtiki pa se uporablja enota vozel ali nmi*/h (navtična milja na uro)

Med enotami obstajajo enostavne korelacije, tako da lahko hitro preračunamo iz ene v drugo po naslednjih formulah:

Preračunavanje med enotami

  enota   enota formula opis
1 m/s v km/h v (m/s) = 3,6 * v (km/h) Količino v m/s pomnožimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v km/h.
2 km/h v m/s v (km/h)v  / 3,6  (m/s) Količino v km/h delimo s faktorjem 3,6 in dobimo količino izraženo v m/s.
3 m/s v vozli v (m/s) = 1,94 * v (vozli) Količino  v m/s pomnožimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v vozlih (nmi/h). Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h.
4 vozli v m/s v (vozli) = v /1,94  (m/s) Količino  v vozlih (nmi*/h) delimo s faktorjem 1,94 in dobimo količino izraženo v m/s. Navtična milja – nmi je enaka 1,852 m. 1 vozel = 1 nmi/h.

 Hitrost vetra v različnih enotah

m/s
km/h
vozli (nmi/h)
1 m/s
3,6 km/h
1,94 vozla
2 m/s
7,2 km/h
3,88 vozla
5 m/s
18 km/h
9,70 vozlov
10 m/s
36 km/h
19,40 vozlov
15 m/s
54 km/h
29,10 vozlov
20 m/s
72 km/h
38,80 vozlov
30 m/s
108 km/h
58,20 vozlov
50 m/s
180 km/h
97,00 vozlov

Opomba:

*Uradna oznaka za navtično miljo ne obstaja. V različnih virih se uporabljajo različne oznake kot na primer NM, nm, Nm, M in podobne. V eNavtiki smo se odločili, da uporabljamo oznako nmi ker na primer dvoznačna oznaka Nm označuje fizikalno enoto za navor in z navtično oznako za razdaljo nima popolnoma nobene korelacije.

Beaufortova lestvica moči vetra

Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.

Bf -bofori hitrost vetra v m/s* višina valov (m) Opis (SLO) Opis (CRO)
0 0 - 0,2 m/s 0,00 m tišina - tiho tišina
1 0,2 - 1,5 m/s do 0,20 m lahen vetrič lak povjetarac
2 1,6 - 3,3 m/s do 0,50 m vetrič povjetarac
3 3,4 - 5,4 m/s do 1,00 m slab veter slab vjetar
4 5,5 - 7,9 m/s do 1,50 m zmeren veter umjeren vjetar
5 8 - 10,7 m/s do 3,00 m zmerno močan veter umjereno jak vjetar
6 10,8 - 13,8 m/s do 4,00 m močan veter jak vjetar
7 13,9 - 17,1 m/s do 5,50 m zelo močan veter vrlo jak vjetar
8 17,2 - 20,7 m/s do 7,50 m viharni veter olujni vjetar
9 20,8 - 24,4 m/s do 10,0 m vihar oluja
10 24,5 - 28,4 m/s do 12,5 m močan vihar žestoka oluja
11 28,5 - 32,6 m/s do 14,0 m orkanski veter orkanska oluja
12 32,7 - 39,6 m/s do 15,0 m orkan orkan
13 -17 39,7 - 61,2 m/s nad 15, m ** **

* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne. 

** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

Komentarji

Komentarji   

# Nejc 15:25 26-03-2014
Pred pričetkom jadralne sezone dober članek, tako za osvežit znanje in tistim, ki o vetrovih bolj malo vedo, pa ravno tako plujejo. Tako imajo vse podatke zbrane na enem mestu.

Lep pozdrav in mirno morje vsem :lol: :-)
# Sorxus 07:26 27-03-2014
Mislim, da je ime vetra traNmontana v članku napačno... V vseh jezikih je pravilno brez črke "N", torej tramontana.

LP...
# Menc 08:24 27-03-2014
V prvem stolpcu imen vetrov je pravilno jug; vir SSKJ. Slovar omenja tudi jugo za 3. stolpec, kakor tudi tramontana. Bura in burin, sta tako različna po nastanku in smeri, da ju ne bi samo ločil z vejico. Burin NI šibka burja!
# lol 23:32 25-07-2015
meni je zal, ampak tramontana ni umirjen veter..
# eNavtika 08:17 27-07-2015
@lol, Piše ...bolj umirjen od burje, juga in maestrala, ki dosegajo viharne hitrosti,.. ki je tramontana ne dosega!