Ko sem nekje v začetkih 70. let zvečer v svoji sobi poslušal radio, saj takrat še ni bilo v vsaki sobi televizorjev, sem ob nedeljah večkrat poslušal Marjana Kralja. Nemalokrat pa sem ob večerih slišal tudi rubriko: »Kje so slovenske ladje.« In potem so naštevali: »Ladja Novo mesto je v Lagosu, ladja Pohorje je v Luandi, ladja …«
Tako nekako se spomnim tistih dni, ko niti sanjal nisem, da bi lahko bil tudi sam na tak način slišan v eni od takšnih radijskih objav. A moja objava ne bo ne na radiu ne na televiziji, ampak bo na teh spletnih straneh.
Majhen narod smo in ne spadamo v pomorske države. Imamo le 43 km obale in več tisoč lastnikov plovil in še dodatno več tisoč ljubiteljev jadranja, ki nimajo svojih plovil. A tudi ti jih najemajo, se pridružijo lastnikom plovil, prijateljem, znancem, torej plujejo. Ko brskam po svojem spominu, si prikličem nekaj jadralskih imen, ki so s svojimi barkami že obpluli oz. prepluli zemeljsko oblo: Milanka Lipovec, Jure Šterk, Jože Mušič, Ali Ulaga, Miran Tepeš (3x), Roman Kvaternik, Matjaž Kurnik, Anton Kosi … in še bi se verjetno našel kdo, ki sem ga v tem trenutku pozabil navesti. Navdihnilo me je spoznanje, da kamorkoli priplujem, vidim slovenske jadralce, ki plujejo na svojih plovilih ali pa so na plovilih drugih jadralcev kot del posadke. Tako sem srečal na Karibih Boruta iz Novega mesta, ki je jadral kot član posadke na jadrnici nekega Francoza. Na Galapagosu sem srečal in se družil nekaj časa z Vesno in Tonetom, posadko jadrnice Mala. Na karibskem Martiniku sem v isti marini s Tonetom in Vlasto, posadko jadrnice Mojca. Da ima Atlantski ocean veliko otokov, vemo res vsi, a tudi na Nizozemskih Antilih, točneje na Arubi sem se prvič dogovoril za snidenje z Borutom in njegovo mlado družino, posadko jadrnice Zana. Z njimi sem plul, se srečeval in družil še kar nekaj tisoč milj po Atlantiku in Pacifiku. Na Tahitiju sem na sidrišču v zalivu pred marino srečal jadrnico, na njej pa mlado jadralko Meri z Bleda, ki je bila na sidru skupaj s svojim fantom nedaleč od mene. Zdaj kot izkušen par skippirata po Atlantiku in Aljaski. Fidži me je presenetil z Marjanovim katamaranom Spalux2, na katerem je plapolala velika slovenska zastava. Zaradi moje izobešene velike državne zastave me je opazila na Fidžiju tudi kanadska Slovenka Marija, ki skupaj z možem pluje okoli sveta na katamaranu Danica I. Na enem od 330 Fidžijskih otokov je trenutno tudi Sašo, ki se s svojo jadrnico Levana že šest let potepa po tem oceanu. Kmalu bom tudi z njim spil pivo in rekel kakšno besedo na temo jadranja.
Na Fidžiju sem se srečal tudi s Hrvati in njihovo jadrnico Hir3. Ko je pogovor nanesel na njihove jadralce, ki so prepluli svet, sem se malo zamislil, saj so pomorski narod z več sto kilometri obale, številnimi otoki in marinami. No pri naštevanju, kdo od njihovih je obplul svet, pa se je končalo, še preden smo porabili vse prste na eni roki.
Trenutno so se letos na dolge poti podale kar tri slovenske jadrnice, katerim so prvi cilj atlantski Kanarski otoki. Kakšna od njih bo verjetno tudi še letos nadaljevala svojo plovbo in prečila Atlantik.
In ja … na število bark v oceanih in morjih ter na število prebivalcev smo vsekakor pomorski narod … in to v povprečju številnejši od drugih narodov v svetu.
Plovbo Jasmina Čauševiča lahko spremljate na naši spletni strani preko te povezave: Z jadri in vetrom po oceanih
S tem tednom pričnemo spremljati plovbo Tomaža Pelka, ki pluje na jadrnici Heron. Prvi del na tej povezavi: Heron: Še ena slovenska jadrnica gre v svet
Tabela: Lokacija plovil na dan 26.08.2019
Besedilo in slike: Jasmin Čauševič
