Zadnje iz eTrgovine

24.99€

V knjigi Mayday je predstavljen izbor najbolj zanimivih in obenem tragičnih pomorskih nesreč, ki segajo od 2. svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Vsem zgodbam v knjigi, ki opisujejo nenavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč - MAYDAY skupni imenovalec.

Iz vsebine:

  • Namesto uvoda
  • 117 dni na pragu smrti
  • Anatomija nekega brodoloma
  • Knjiga, ki ne bo napisana
  • Cena slave
  • Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
  • Ledena krsta
  • Panika v Sredozemlju
  • Dvakrat okoli Rta Horn
  • Torpedo - made in Germany
  • Morje z napako
  • Havenly tweens
  • Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
  • Nori Viking na Antarktiki

Avtor Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ... 

Odlomek (117 dni na pragu smrti):

Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala. V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan.

Cena v prednaročilu: 19,99 EUR (do 1.4.2020)

Cena po izidu: 24,99 EUR

Darilo ob naročilu za prvih 30 kupcev – MOLITEV PRED PLOVBO (Joža Horvat).

Jože Mušič: MAYDAY

Zadnji video

Jasmin Čauševič: Skriti paradiž

Ko sem nekje v začetkih 70. let zvečer v svoji sobi poslušal radio, saj takrat še ni bilo v vsaki sobi televizorjev, sem ob nedeljah večkrat poslušal Marjana Kralja. Nemalokrat pa sem ob večerih slišal tudi rubriko: »Kje so slovenske ladje.« In potem so naštevali: »Ladja Novo mesto je v Lagosu, ladja Pohorje je v Luandi, ladja …«

Tako nekako se spomnim tistih dni, ko niti sanjal nisem, da bi lahko bil tudi sam na tak način slišan v eni od takšnih radijskih objav. A moja objava ne bo ne na radiu ne na televiziji, ampak bo na teh spletnih straneh. 

Jasmin Čauševič: Skriti paradiž

Majhen narod smo in ne spadamo v pomorske države. Imamo le 43 km obale in več tisoč lastnikov plovil in še dodatno več tisoč ljubiteljev jadranja, ki nimajo svojih plovil. A tudi ti jih najemajo, se pridružijo lastnikom plovil, prijateljem, znancem, torej plujejo. Ko brskam po svojem spominu, si prikličem nekaj jadralskih imen, ki so s svojimi barkami že obpluli oz. prepluli zemeljsko oblo: Milanka Lipovec, Jure Šterk, Jože Mušič, Ali Ulaga, Miran Tepeš (3x), Roman Kvaternik, Matjaž Kurnik, Anton Kosi … in še bi se verjetno našel kdo, ki sem ga v tem trenutku pozabil navesti. Navdihnilo me je spoznanje, da kamorkoli priplujem, vidim slovenske jadralce, ki plujejo na svojih plovilih ali pa so na plovilih drugih jadralcev kot del posadke. Tako sem srečal na Karibih Boruta iz Novega mesta, ki je jadral kot član posadke na jadrnici nekega Francoza. Na Galapagosu sem srečal in se družil nekaj časa z Vesno in Tonetom, posadko jadrnice Mala. Na karibskem Martiniku sem v isti marini s Tonetom in Vlasto, posadko jadrnice Mojca. Da ima Atlantski ocean veliko otokov, vemo res vsi, a tudi na Nizozemskih Antilih, točneje na Arubi sem se prvič dogovoril za snidenje z Borutom in njegovo mlado družino, posadko jadrnice Zana. Z njimi sem plul, se srečeval in družil še kar nekaj tisoč milj po Atlantiku in Pacifiku. Na Tahitiju sem na sidrišču v zalivu pred marino srečal jadrnico, na njej pa mlado jadralko Meri z Bleda, ki je bila na sidru skupaj s svojim fantom nedaleč od mene. Zdaj kot izkušen par skippirata po Atlantiku in Aljaski. Fidži me je presenetil z Marjanovim katamaranom Spalux2, na katerem je plapolala velika slovenska zastava. Zaradi moje izobešene velike državne zastave me je opazila na Fidžiju tudi kanadska Slovenka Marija, ki skupaj z možem pluje okoli sveta na katamaranu Danica I. Na enem od 330 Fidžijskih otokov je trenutno tudi Sašo, ki se s svojo jadrnico Levana že šest let potepa po tem oceanu. Kmalu bom tudi z njim spil pivo in rekel kakšno besedo na temo jadranja.

Na Fidžiju sem se srečal tudi s Hrvati in njihovo jadrnico Hir3. Ko je pogovor nanesel na njihove jadralce, ki so prepluli svet, sem se malo zamislil, saj so pomorski narod z več sto kilometri obale, številnimi otoki in marinami. No pri naštevanju, kdo od njihovih je obplul svet, pa se je končalo, še preden smo porabili vse prste na eni roki. 

Trenutno so se letos na dolge poti podale kar tri slovenske jadrnice, katerim so prvi cilj atlantski Kanarski otoki. Kakšna od njih bo verjetno tudi še letos nadaljevala svojo plovbo in prečila Atlantik. 

In ja … na število bark v oceanih in morjih ter na število prebivalcev smo vsekakor pomorski narod … in to v povprečju številnejši od drugih narodov v svetu.

Plovbo Jasmina Čauševiča lahko spremljate na naši spletni strani preko te povezave: Z jadri in vetrom po oceanih

S tem tednom pričnemo spremljati plovbo Tomaža Pelka, ki pluje na jadrnici Heron. Prvi del na tej povezavi: Heron: Še ena slovenska jadrnica gre v svet

Tabela: Lokacija plovil na dan 26.08.2019

Besedilo in slike: Jasmin Čauševič

Komentarji