Doldrums je ime za intertropsko konvergenčno cono (ITCZ - Inter Tropical Convergence Zone), ki je poseben meteorološki predel ob ekvatorju s posebno, edinstveno klimo.

Kako nastane področje ITCZ

Satelitska slika prikazuje področje Doldrums-ITCZ (1) z veliko količino vlage v zraku, področje pasatov (2), ki pihajo iz vzhoda proti ekvatorju in področje zahodnikov (3)

Področje Doldrums je med 8° in 3° severne zemljepisne širine, kjer se srečujejo vetrovi s severne poloble (severni pasati) z vetrovi južne poloble (južni pasati). Zanj je značilno, da je prekrit z oblaki, je izjemno vlažen in v njem se menjajo obdobja izjemno mirnega in milega vremena ter obdobja izjemno močnih neviht.

Tako območje nastane zaradi vetrov, pasatov, ki pihajo na severni polobli iz smeri severovzhoda, na južni pa iz smeri jugovzhoda in v območju ekvatorja trčijo drug ob drugega. Zračne mase so se prisiljene hitro dvigniti. Ker je zrak vlažen in se pri dvigovanju ohlaja, nastajajo konvektivne tropske nevihte. Področje neviht je majhno in padavine so kratkega značaja, vendar izjemno intenzivne. Večinoma se pojavljajo meseca marca in septembra, ki ju lahko imenujemo deževno obdobje, medtem ko je v vmesnem času suho obdobje.

Legende o ITCZ

O področju Doldrums obstajajo številne legende. Ime naj bi dobilo po posebnem vrču, ki ga uporabljajo na Zelenortskih otokih za zbiranje odpadkov. V času trgovanja s sužnji, naj bi trgovci v tem področju v morje metali bolne sužnje, da se bolezni ne bi razširile po ladji. Ker tedanje ladje niso omogočale plovbe proti vetru, vremenskih razmer področja pa niso natančno poznali, so številne ladje tu obtičale več tednov. Zaradi tega je prihajalo do uporov, številnih bolezni med posadko in živalmi, ki so jih tovorili. Ni bilo prav redko, da je kateri izmed članov posadke ponorel.  Posadka je zaradi pomanjkanja vode in vitamina C pogosto zbolevala za skorbutom, ki je terjal številna življenja. Leta 1497 se je Vasco De Gama opravil na plovbo v Indijo. Ko so zapluli v področje, so za več dni obtičali v področju brezvetrja. Posadka je bila izjemno utrujena, zajela jo je depresija in melanholija. Da bi kar najhitreje pripluli do področja, kjer so pihali vetrovi, so morali poprijeti za vesla. Področje je takrat dobilo ime "Doldrums", ki v dobesednem prevodu pomeni "Depresivno".

Področje Doldrums ob Ekvatorju je značilno po daljših obdobjih brezvetrja in nenadnih in intenzivnih neviht 

Nepredvidljivost

Področje Doldrums se stalno spreminja. Ker severno in južno od ekvatorja vlada visok zračni pritisk, se okoli ekvatorja tvorijo oblaki. Ti se lahko pomikajo severno in južno za 100 ali tudi več kilometrov. En dan so tu, drug dan drugje. Zato je plovbo skozi področje izjemno težko pravilno planirati. Paziti je potrebno na širino pasu in intenzivnost. Po dosedanjih meritvah, je najožji pas običajno okrog 30° zahodno in najširši  okrog 20° zahodno. Področje je najbolj aktivno, ko so pasati najmočnejši, najbolj razširjeno pa, ko so temperature morja najvišje (ko pred obalami Guinee Bissao dosežejo med 28° in 30°). Visoke temperatura morja povzročajo izparevanje vode. Tvorijo se kumulonimbusi, ki se dvigujejo vse do višin 12.000m. Pod njimi nastajajo turbulence, v katerih vetrovi dosežejo hitrosti med 15 in 30m/s. Vidljivost je močno zmanjšana, pojavlja se močno deževje, ki ga spremljajo številne strele. Vetrovi pihajo v sunkih.

Doldrums ni področje, na katerega je pogled vedno lep. Ponoči je nebo prežeto z bliski, dež je lahko tako intenziven, da je bolj podobno vesoljnemu potopu, kot dežju. Temperatura se naglo spreminja. Ko ne dežuje je temperatura 40°, med nevihto pade na 25° ali celo manj. Oblaki so neverjetnih barv. V enem trenutku so sivi, v drugem črni ali antracitni in nato roza. Vetrovi so zgodba zase. Hitrost se konstantno spreminja. V nekaj sekundah naraste iz 0 na 35 vozlov. Naenkrat se mirno morje spremni v podivjano vodno maso z visokimi valovi, ki se prelivajo drug preko drugega.

Jadralci lahko področje opazijo že od zelo daleč, vse do 100 nmi. Najprej opazijo ogromno, visoko maso oblakov, ki se dviga nad morsko gladino. Običajno je to v področju med 8° in 3° severno. Razprostirajo se vse od zahodne obale Afrike pa do 35° zahodno. Pri plovbi skozenj je največji problem nepredvidljivost vremena. Področje se lahko hitro razširi ali zoži brez napovedi. Jadralci lahko vidijo, kdaj bodo zapluli vanj, nikoli pa ne morajo predvideti, kdaj bodo izpluli. Lahko ga prečkajo v nekaj urah, lahko pa plovba traja tudi več dni.

 

Satelitski pogled na Zelenortske otoke in turbulentne vetrove na njihovi zahodni strani:

Satelitski pogled na področje intenzivnih neviht ob Ekvatorju:

Foto: © NASA-Earth Observatory