Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Nasveti za sidranje

Če pogosto sidrate v zalivih, se vam bo prej ali slej zgodilo, da boste naleteli na morsko dno, kjer sidro drži slabo. Kljub temu pa ni potrebno obupati nad sidriščem in iskati novega. Obstajajo tehnike s katerimi si lahko pomagate in sidrate nekoliko bolj mirno.

Sidranje v sidrišči, kjer sidro drži slabo oziroma orje je stresno. Mirno spanje je skoraj nemogoče. Če imate preganjavico, da je lahko kaj narobe, le ta ne bo odveč. Nekoliko več previdnosti in pozornosti vas bo rešilo morebitnih težav.

Kaj pomeni sidranje na terenu, kjer sidro slabo drži?

Pri sidranju na problematičnem morskem dnu lahko naletimo na dve težavi, da se sidro težko vkoplje ali da vkopano sidro orje po morskem dnu. Če se sidro težko vkoplje, potem moramo postopek ponavljati toliko časa, dokler sidro ne zagrabi. Problematična morska dna so porasla z morsko travo skozi katero se sidro težko prebije ali pa morska tla, kjer so na dnu delno skale in delno mivka in s sidrom težko najdemo primerno mesto v pesku, ali skalnati tereni, prekriti s tanko plastjo mivke. Tereni, kjer vkopano sidro slabo drži pa so običajno muljasta, prekrita s sipko mivko ali pa je na dnu mehko blato.

Kako sidramo na slabih terenih

Ko pridemo na sidrišče za katerega vemo, da sidro slabo drži, se moramo temu primerno pripraviti. Običajno razmerje dolžine verige in globine na kateri sidramo (3:1) ne bo zadoščalo. Verjetno bo potrebno spustiti verigo, ki bo bistveno daljša. Računamo lahko na razmerje 5:1 če ne raje kar 7:1. Zaradi tega moramo poiskati primeren prostor, da bomo lahko spustili dovolj verige in sidrali na primerni, varni globini, ter dovolj daleč od drugih plovil. Ko izvedemo manever sidranja (opis postopka na tej povezavi), preverimo če se je sidro vkopalo. Če imamo motor vključen v vzvratno plovbo in ugotovimo, da se plovilo ne ustavi, temveč se počasi premika nazaj, potem sidro sigurno ne drži. Sidro je potrebno dvigniti in postopek ponoviti. Če sidramo v travi, se bo verjetno na sidru nabral šop trave, v blatnem terenu kup blata, v kamnitem pa lahko dvignemo tudi kakšen kamen, ki se je zataknil v sidro. Preden se odločimo za ponovni manever sidranja, moramo sidro očistiti. Postopek sidranja ponavljamo, dokler sidro ne zagrabi. Če smo bili pri ponovnem poskusu uspešni in je sidro zagrabilo, lahko preverimo na več načinov. Prvi način je vizualni. Če pri počasni vzvratni plovbi plovilo vztraja na mestu, je velika verjetnost, da sidro drži. Če imamo spuščeno večjo količino verige 30, 40 ali celo 50 m, se lahko zgodi, da bo zaradi teže verige, plovilo stalo pri miru. V tem primeru povečamo plin pri vzvratni plovbi. Če se plovilo ne bo premikalo nazaj tudi pri povečanem plinu, potem je naše delo končano. Drugi način da preverimo, če se je sidro vkopalo, opravimo na verigi. Ko je sidro spuščeno, s počasno plovbo nazaj napnemo sidrno verigo in pustimo pogon v vzvratni plovbi. Roko položimo na sidrno verigo pred nosilcem sidra. Če je veriga napeta in ne vibrira, se je sidro vkopalo. Če sidrna veriga vibrira, se napne in nato popusti, potem se sidro premika po morskem dnu. Manever sidranja bo potrebno ponoviti.

Sidranje na terenu, kjer sidro orje

Sidranje na terenu, kjer sidro orje ni priporočljivo. Če ste prisiljeni v sidranje v takem zalivu, lahko svojo varnost povečate na različne načine.

Ko se odločite, da boste sidrali v sidrišču, kjer sidro orje, se morate zavedati, da mirnega spanca ne bo. Če so vremenske razmere ugodne in vetra ni oziroma je šibak, je možno da bo sidro kljub vsemu držalo dovolj, da se plovilo ne bo premikalo. Kljub temu, moramo sidrati na dovolj veliki razdalji od obale, v dovolj globoki vodi in dovolj velik razdalji od ostalih plovil na sidrišču. Če imamo rezervno sidro, ga uporabimo. Dve sidri imata dvakrat večjo zadržno silo kot eno samo. Verjetnost, da bo plovilo ostalo na mestu je večja, če pa bosta sidri orali, bosta orali počasneje.

Uporabimo sidrni alarm. Če imate opremo na plovilu jo uporabite, drugače si naložite aplikacijo na vaš telefon. Ne zapuščajte plovila. Na plovilu naj vedno ostane vsaj ena oseba, ki ve kako ukrepati v primeru, da se bosta sidri premaknili preveč. Ponoči organizirajte dežurstvo.

Tudi če sidrate v sidrišču, kjer sidro slabo drži, se vam lahko zgodi, da boste imeli srečo in bo sidro zagrabilo. Večina sidrišč ima dno kjer sidro dobro drži. Sidrišč, ki slabo držijo je relativno malo. Običajno obstajajo deli sidrišča, kjer sidro drži dobro in deli, kjer sidro drži slabo. Če nekomu v sidrišču sidro drži dobro, potem ste verjetno vi sidrali na delu, kjer drži slabo. Zato se pogumno odpravite na sidranje. Če boste postopek sidranja ponavljali večkrat, si boste pridobili več izkušenj in naslednjič boste sidrali še bolj samozavestno. Če vam prvo sidranje v sidrišču ne bo uspelo in ga boste ponovili, vas nihče ne bo obsojal.

Primer sidrišča kjer sidro v delih drži dobro in v delih slabo

Poglejmo si sidrišče Meli na vzhodni strani otoka Cres. Ko priplujemo v vanj, ga vidimo iz perspektive, ki jo vidimo na sliki desno. Zelo težko prepoznamo njegovo obliko. Še težje je ugotoviti kakšno je dno. Ali je peščeno, skalnato, travnato. Še težje ugotovimo, kako debel je sloj mivke ali peska, v katerem se bo sidro vkopalo in dobro držalo. Bistveno več lahko razberemo iz fotografije posnete iz zraka. Na njej se zelo dobro vidi kakšna je topografija zaliva ter v katerem delu je teren skalnat, prekrit z mivko ali s travo. Na spodnji fotografiji zaliva je to zelo dobro vidno. Predel zaliva, ki je skalnat je označen z rdečo. V tem delu bo sidro povzelo po gladki skali. Prijelo bo le kadar se bo zataknilo v kakšno izboklino ali vdrtino v skali. Srednji del zaliva je pokrit z mivko. Z zeleno označen del ima najglobljo mivko, v kateri se bo sidro hitro vkopalo in držalo plovilo. V vmesnem delu, ki je označen s sivo, bo sidro ležalo v mivki, vendar ne zanesljivo. V tem delu je sloj mivke na skali plitek in sidro bo ob spremembi smeri vetra ali povečanju hitrosti začelo orati in drseti po skali.

Da boste vedeli, v katerem delu zaliva je sidranje zanesljivo, še preden boste vanj vpluli, si oglejte videoposnetke in fotografije posnete iz zraka. Vsi so objavljeni na tej povezavi: Posnetki luk, marin in sidrišč na Jadranu posneti iz zraka.

Nasveti za sidranje

 

Komentarji