Zadnje iz eTrgovine

20.00€

Iz prve roke od slovenskega jadralca Jasmina Čauševića, ki je sam prejadral Atlantik, Pacifik…

Velenjski jadralec in popotnik Jasmin Čaušević je na svoji 5-letni solo plovbi od Poreča do Nove Kaledonije v Tihem oceanu in njegov cilj je obpluti svet na serijski jadrnici Bavaria 34. Jasmin Čaušević je za nekaj mesecev prekinil svoje jadranje in bo še nekaj tednov v Sloveniji ter bo z nami delil svoje izkušnje.

Jadralci imamo na morju veliko odgovornost. Pa ne samo za plovilo, temveč tudi za svoje življenje in življenje posadke, če si z njo delimo svojo jadrnico. Vsak jadralec v nekem trenutku začne čutiti, da ima vse potrebno znanje, je dober skiper, zna odlično jadrati, pozna motor svoje jadrnic »v dušo«, ampak treba je biti pripravljen tudi na nepredvidljive situacije. Ste pomislili na zdravje, zdravstveno zavarovanje, ladijsko lekarno, pripomočke za primere, ko vam zmanjka plina, vode, hrane…? Tudi kulinariko je treba obvladati, npr. kako ohraniti ribo svežo brez zamrzovalnika za celih 7 dni. Kako izkoristiti EPIRB, AIS, IridiumGO…? Ste jadrali že več dni in noči skupaj? Je res dovolj 500€ na mesec, da se odpravim na ocean?

Na takšna vprašanja pozna odgovore iz lastnih izkušenj in iz izkušenj preko pogovorov z drugimi jadralci slovenski jadralec Jasmin Čaušević, ki bo izvedel »aktivno predavanje« s sodelovanjem vseh udeležencev.

Po predavanju bo Jasmin Čaušević na voljo za jadralski klepet.

  • Datum: Torek, 3.3.2020
  • Ura: 18.00
  • Čas trajanja:  2 uri
  • Cena: 20,00 EUR
  • Omejitev udeležbe!
  • Lokacija: Cesta na Brdo 85, Ljubljana (Poslovna stavba Brdo - vhod iz zahodne strani pri travniku)
  • Zagotovljeno je brezplačno parkiranje.
Predavanje: Kako živeti na oceanu in priprava jadrnice

Zadnji video

Plimovanje je posledica privlačnih sil Lune, Sonca ter drugih nebesnih teles, vendar je vpliv Lune daleč najmočnejši. Praviloma se na vsak obrat Zemlje (24 ur 50 min) zvrstita po dvakrat plima in oseka. Najmočnejše plimovanje je takrat, ko delujeta privlačni sili Lune in Sonca v isti smeri, to je ob mlaju in ščipu (polni Luni).

Plima in oseka imata na Jadranu majhne amplitude. Na južnem delu Jadrana je razlika med oseko in plimo 40 cm in je le redko večja, medtem ko je na severnem Jadranu nekoliko večja. V Istri in Tržaškem zalivu je običajna razlika 1 m.

Plimovanje na Jadranu je mešanega tipa. Ima poldnevni ritem ob polni luni in mlaju in dnevni ritem ob prvem in zadnjem krajcu lune. Amplitude so zelo nepravilne.

Plimovanje se meri pri spreminjanju morske gladine v poldnevnih in dnevnih periodah. Poldnevni plimni val se obnaša podobno kot morski tokovi na Jadranu, v nasprotni smeri urinega kazalca. Amplituda poldnevnega plimnega vala je največja na severnem Jadranu in dosega 26 cm. Dnevni plimni val se običajno pojavlja istočasno na področju celotnega Jadrana. Tudi ta dosega največjo amplitudo na severnem Jadranu, ki pa je nekoliko manjša in meri 18 cm.

Poleg lune in sonca, ki povzročata plimovanje, večje spremembe v višini gladine morja povzročajo še vetrovi. V ožjih kanalih in zalivih burja močno vpliva na gladino vode. V zaprtem zalivu Puntarska draga na otoku Krku, so te razlike očitne. Naprimer močna burja skozi ustje zaliva na jugu izrine veliko količino vode, zato gladina morja v Puntarski dragi močno pade. Obratno močan jugo skozi ustje v zaliv porine veliko količino morske vode in je zato gladina morja ob jugu znatno višja. Razlike med najvišjo in najnižjo gladino presežejo tudi 1,5 m.

Na višino morske gladine vplivajo tudi druge atmosferske razmere nad področjem Jadrana. Naprimer globok ciklon lahko dvigne gladino morja tudi do 1 m in povzroči poplavljanje na področju Benetk. Močan jugo namreč nariva morske mase proti severu in povzroči dvig gladine.

Bibavica  ali plimovanje je na področju Tržaškega zaliva najmočnejše na celotnem Jadranu.

Razlog za to je predvsem plitvo morje. Amplituda valovanja je glede na povprečno vrednost visokih in nizkih vod okoli 60 cm, povprečna največja amplituda v Trstu pa znaša 88 cm. Povprečne mesečne višine gladine morja so najvišje od oktobra do decembra, najnižje pa od januarja do marca.

Višino gladine morja je mogoče napovedati.

Višine amplitudnih nihanj so določene glede na srednji nivo morja iz dolgoletnega obdobja. Čeprav je prognozirano plimovanje morja izdelano za določen kraj, so običajno v bližini le tega odstopanja časa in višin od prognoziranega plimovanja majhna. Dejansko nihanje gladine se lahko od prognoziranega plimovanja razlikuje zaradi spremenjenih vremenskih razmer (močnejši vetrovi, odstopanja od povprečnega zračnega tlaka) ter lastnega dolgovalovnega nihanja Jadranskega morja.

Vir: http://www.hidrografija.si/; slika: http://www.hhi.hr/

Komentarji

Komentarji   

# Tadej 08:40 27-05-2015
Institut za oceanografijo in ribarstvo objavlja prognozo plimovanja na spletu: http://www.izor.hr/web/guest/visoke-i-niske-vode

Poleg tega je koristna tudi napoved angleškega hidrografičnega urada:
http://www.ukho.gov.uk/EASYTIDE/EasyTide/SelectPort.aspx


Želim mirno plovbo

Tadej Tuma
# Lunatic 11:41 02-06-2015
"Praviloma se na vsak obhod Lune okoli Zemlje (24 ur 50 min)"....

Pravilno: Zemlja se zavrti okoli svoje osi v 24h. Obhod Lune okoli Zemlje traja 29 dni.