Zadnje iz eTrgovine

20.00€

Iz prve roke od slovenskega jadralca Jasmina Čauševića, ki je sam prejadral Atlantik, Pacifik…

Velenjski jadralec in popotnik Jasmin Čaušević je na svoji 5-letni solo plovbi od Poreča do Nove Kaledonije v Tihem oceanu in njegov cilj je obpluti svet na serijski jadrnici Bavaria 34. Jasmin Čaušević je za nekaj mesecev prekinil svoje jadranje in bo še nekaj tednov v Sloveniji ter bo z nami delil svoje izkušnje.

Jadralci imamo na morju veliko odgovornost. Pa ne samo za plovilo, temveč tudi za svoje življenje in življenje posadke, če si z njo delimo svojo jadrnico. Vsak jadralec v nekem trenutku začne čutiti, da ima vse potrebno znanje, je dober skiper, zna odlično jadrati, pozna motor svoje jadrnic »v dušo«, ampak treba je biti pripravljen tudi na nepredvidljive situacije. Ste pomislili na zdravje, zdravstveno zavarovanje, ladijsko lekarno, pripomočke za primere, ko vam zmanjka plina, vode, hrane…? Tudi kulinariko je treba obvladati, npr. kako ohraniti ribo svežo brez zamrzovalnika za celih 7 dni. Kako izkoristiti EPIRB, AIS, IridiumGO…? Ste jadrali že več dni in noči skupaj? Je res dovolj 500€ na mesec, da se odpravim na ocean?

Na takšna vprašanja pozna odgovore iz lastnih izkušenj in iz izkušenj preko pogovorov z drugimi jadralci slovenski jadralec Jasmin Čaušević, ki bo izvedel »aktivno predavanje« s sodelovanjem vseh udeležencev.

Po predavanju bo Jasmin Čaušević na voljo za jadralski klepet.

  • Datum: Torek, 3.3.2020
  • Ura: 18.00
  • Čas trajanja:  2 uri
  • Cena: 20,00 EUR
  • Omejitev udeležbe!
  • Lokacija: Cesta na Brdo 85, Ljubljana (Poslovna stavba Brdo - vhod iz zahodne strani pri travniku)
  • Zagotovljeno je brezplačno parkiranje.
Predavanje: Kako živeti na oceanu in priprava jadrnice

Zadnji video

Navtična milja je merska enota za merjenje dolžine, ki pa ni uradna enota mednarodnega SI merskega sistema enot. Ker ni del SI sistema se ne uporablja drugje kot le v navtiki in letalstvu.

Ena navtična milja meri 1852m. Zgodovinsko je bila določena kot 1/60 razdalje med dvema vzporednikoma ločenima z eno stopinjo. Do leta 1500 so pomorščaki za navigacijo uporabljali le oči. V 16. stoletju so izumili prve navigacijske inštrumente in vpeljali koordinatni sistem v kartografijo. Uporabljati so pričeli poldnevnike, vzporednike, zemljepisno dolžino in širino. Leta 1617 je Nizozemski znanstvenik Snell ocenil obseg zemlje na 24.630 Rimskih milj. Kmalu za tem je britanski matematik Edmund Gunter izboljšal navigacijske inštrumente predvsem novi kvadrant, s katerim so določali zemljepisno širino na morju. Predlagal je, da lahko vzporednike zemljepisne širine uporabljamo za merjenje razdalje. Predlagal je uporabo navtične milje in jo definiral kot 1/60 stopinje zemljepisne širine oziroma ene minute. Ker ima krog 360 stopinj je ena minuta enaka 1/21600 celotnega kroga. Gunter je uporabil Snellovo definicijo navtične milje kot 6080 čevljev pri 48 vzporedniku. Ker zemlja ni popolnoma okrogla, dolžina navtične milje ni konstantna. Na polih znaša 1861 metrov, na ekvatorju pa 1843. Če dolžino zmerimo pri 45 vzporedniku, znaša 6076 čevljev oziroma približno 1852m. Leta 1929 so na prvi Izredni mednarodni hidrografski konferenci dolžino mednarodne navtične milje, določili kot 1852 metrov.

Za navtično miljo se uporabljajo štiri različne oznake:

  • M  je okrajšava, ki jo uporabljata Mednarodna hidrografska organizacija in Mednarodni biro uteži in mer
  • NM je okrajšava, ki jo uporablja Mednarodna organizacija za civilno letalstvo
  • nm uporablja Ameriška oceanografska in atmosferska agencija (nm je simbol za nanometer
  • nmi uporablja mednarodni Inštitut za elektriko in elektroniko

Vozel je enota za hitrost, ki prav tako kot navtična milja ni uradna enota merskega sistema. Uporablja se v navtiki, letalstvu in tudi meteorologiji. Definiran je kot 1 navtična milja na uro ali 1852 m/h.

Ime enote »vozel« izhaja iz zgodovine. Včasih so hitrost plovbe merili z vrvjo navito na kolut, ki je imela vozle razporejene na določeni medsebojni razdalji. Ko so vrv spuščali z ladje v vodo, so šteli koliko vozlov na vrvi se je odvilo s koluta v določeni časovni enoti, ki so jo merili s peščeno uro. Zato so hitrost označili kot število vozlov.

Danes se enota uporablja za merjenje hitrosti plovil v tekočinah (ladij v vodi in letal v zraku), hitrost tekočin v katerih se gibljejo plovila, rečni tokovi in hitrost vetra. Meri se tudi hitrost plovbe glede na kopno (SOG-speed over ground v navtiki in GS-ground speed v aviaciji) in hitrost plovbe proti cilju (VMG –Velocity made good).

Konverzije med enotami:

  m/s km/h vozel
1 m/s 1 3.6 1.943844
1 km/h 0.277778 1 0.539957
1 vozel 0.514444 1.852 1

 

Komentarji