Teorija sidranja 6. del - gibanje plovila na sidrišču

Podrobnosti: Objavljeno: 07 December 2016

sidranje,

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

V prejšnjih delih smo se posvetili statičnim in dinamičnim silam na sidrišču pri čemer smo upoštevali le gibanje plovila naprej nazaj. V sidrišču pa poleg tega gibanja plovila običajno pride že do bočnega zanašanje in vrtenja okrog vertikalne osi.

Veter na sidrišču povzroča gibanje plovila

Tudi ko smo zasidrani in na sidrišču piha konstanten veter, plovilo ne bo obrnjeno s premcem v veter temveč so bi gibalo v različnih smereh. Daljša kot bo sidrna veriga, večji bodo premiki plovila po sidrišču.

Razlogov za to je več. Najprej se moramo zavedati, da plovilo ni popolnoma simetrično. Vetrovi v sidrišču ne pihajo vedno iz iste smeri. Glavna smer je sicer enaka, prihaja pa do variacij, ki nastajajo zaradi reliefa obale. Večji kot so hribi ob sidrišču, večje so variacije smeri vetra.

Ker je plovilo privezano na sidro na premcu, bi bilo logično pričakovati, da se bo plovilo gibalo le z vetrom. Žal pa temu ni tako. Zasidrano plovilo je nestabilen fizikalen sistem. Veter ima tendenco, da plovilo obrne bočno, sidrna vrv pa ima tendenco, da ga poravna nazaj v veter. Ko se začne plovilo premikati glede na vodo, trup in kobilica (v primeru jadrnice) reagirata. Pride do vzgona in upora. Ker se vsi parametri spreminjajo, sistem nikoli ne doseže ravnotežja. Rezultat je zelo zapleteno gibanje, ki traja neskončno dolgo, oziroma dokler ne preneha pihati veter.

Primer:

Plovilo je zasidrano v sidrišču, je skoraj paralelno z vetrom, le premec je malenkost izven smeri (dovolj je samo ena stopinja). Zaradi tega majhnega odstopanja že pride do asimetrije plovila glede na veter. To povzroči nastanek navora, ki poveča kot premca plovila glede na smer vetra. Plovilo se začne gibati levo ali desno. Ko enkrat doseže skrajno točko, sidrna vrv ustavi premec, krma pa se še giblje proti vetru. Kot premca v veter se obrne in plovilo se začne gibati v drugo smer. Ker je plovilo z vrvjo ali verigo privezan na sidro, gibanje izgleda podobno, kot bi se vrtel okrog sidra, oziroma ga lahko primerjamo z gibanjem nihala.

Sile, ki nastanejo pri tej vrsti gibanja so lahko zelo velike. Ne le da lahko povzročijo, da sidro ne bo več držalo, lahko povzročijo celo, da se bo sidrna vrv strgala. Zaradi vrtenja okrog sidra, se spreminja tudi smer sile s katero delujemo na sidro. S tem se zmanjšuje sila s katero sidro zadržuje plovilo in možnost da ga izvlečemo se povečuje.

Kako se gibljejo različni tipi plovil?

Vrtenju okrog sidra in vrtenju okrog vertikalne osi so podvržena vsa plovila. Nekatera so bolj občutljiva nekatera manj.

Motorna plovila, ki imajo visok premec in majhen podvoden del plovila so nagnjena v večjemu vrtenju plovila okrog navpične osi in zmernemu vrtenju okrog sidra.

Moderne jadrnice z relativno visokim premcem in ozko vendar globoko kobilico so nagnjena k večjemu vrtenju okrog navpične osi in večjemu vrtenju okrog sidra.

Starejše jadrnice z nižjim premcem in dolgimi kobilicami se manj vrtijo okrog navpične osi in manj vrtijo okrog sidra.

Katamarani so močno nagnjeni k obema oblikama gibanja. Imajo pa prednost s katero lahko gibanje močno zmanjšamo. Sidrno verigo z vrvjo pripnemo na oba premca in gibanje se bo zmanjšalo.

Pri jadrnicah lahko na krmi, na krmne pripone, namestimo manjše jadro ali drugo ponjavo, ki bo zmanjšala bočne zanose krme.