V dosedanjih poglavjih so se posvečali silam na sidrišču, kadar smo privezani samo z enim sidrom. Zaradi majhnih zalivov in številnih plovil v sidrišču, pa smo se pogosto primorani privezati z dvema sidroma ali pa sidrati in krmo plovila privezati na obalo. Zato si sedaj poglejmo kakšne sile delujejo na naše sidro in privezne vrvi v tem primeru.
Sidranje z dvema sidroma v eni točki
Uporaba dveh sider za privez izboljšuje zanesljivost sidra. Vsako sidro zase ima zadržno silo s katero zadržuje silo s katero deluje plovilo na sidro in preko njega na morsko dno. Logično je, da pri uporabi dveh sider povečamo njuno skupno zadržno. Za koliko pa se poveča skupna sila, ki jo sidri lahko zadržujeta, pa je odvisno od kota pod katerim sta nameščeni sidri.
Perfektni kot je kadar sidri namestimo vzporedno. V tem primeru se sila na posamezno sidro razpolovi. Če plovilo deluje na sidri s silo Fp potem vsako izmed sider deluje na plovilo s silo 1/2xFp. Sila se razporedi na sidri v razmerju 50:50. Tak primer sidranja je zelo redek, saj ne zmanjšuje gibanja plovila v sidrišču.
Idealni kot
Pri zvečanju kota med nameščenima sidroma se pričnejo sile razporejati na posamezno sidro, ki pa niso več enake polovici sile plovila. Večji kot je kot med sidroma, večja sila deluje na posamezno sidro. Sila narašča eksponentno. Idealni sidranje z dvema sidroma je pri kotu okrog 45°. Pri tem kotu se sila na posamezno sidro zelo malo poveča, premiki plovila po sidrišču pa se močno zmanjšajo.
Dopusten kot
Ko kot narašča proti 90°, se sile na posamezno sidro že močno povečajo. Če je bilo sidro pri kotu 0° obremenjeno s polovico sile, je pri kotu 90° obremenjeno že s silo ki znaša 71% sile s katero deluje plovilo na sidri. Kljub temu je ta kot še dopusten, saj je sila manjša od sile s katero bi plovilo delovalo na eno sidro. Zanesljivost sidranja je povečana, gibanje plovila po sidrišču je zmanjšano.
Kritični kot
Kritični kot je kot pri katerem je sila na posamezno sidro enaka sili s katero bi plovilo delovalo na sidro, če bi sidrali samo z enim sidrom . Ta kot je enak 120°. To je največji kot pri katerem je sidranje z dvema sidroma še smiselno. Pri povečanju kota preko 120°, so sile že večje, kot bi bile v primeru sidranja z enim sidrom. Takšna namestitev sider je nesmiselna.
Ker so sile vektorji, lahko enostavno izračunamo njihove velikosti s pomočjo naslednje enačbe:
Fs= ½ Fp / (cos(½α))
Fs - sila na sidro; Fp - sila plovila, α - kot med sidroma
Privez plovila s sidrom in krmno vrvjo
Med poletno sezono so dobro zaščiteni zalivi pogosto obljudeni in prostora za sidranje je malo. Ker s sidranjem na sidru, vsako plovilo zavzema relativno veliko prostora, se navtiki odločijo za privez plovila s krmo na obalo. Sistem je odličen, saj v tem primeru lahko sidramo praktično drug ob drugem in prostora je kar naenkrat dovolj za privez številnih plovil. Katere pa so pasti pri tem načinu sidranja.
Dokler so vremenske razmere v sidrišču ugodne, problemov ni. Problemi nastanejo ko se vremenske razmere spremenijo in v zalivu začne močno pihati. Takrat se številna plovila srečajo z vetrom, ki piha v bok plovila. Ker je površina boka plovila bistveno večja in njegova aerodinamičnost manjša, je zračni upor bistveno večji kot takrat, ko veter piha v premec plovila.
Silo zračnega upora izračunamo po enačbi: Fu=cu x S x ½ ῥ x v2, pri čemer je:
Fu – sila dinamičnega upora (N)
cu – koeficient zračnega upora
S – največji presek nadvodnega dela plovila (m2)
ῥ - gostota zraka = 1,29 kg/m3
v - hitrost zraka (m/s)
V članku Teorija sidranja 1 smo že izračunali kakšne sile delujejo na plovilo, kadar piha veter v premec in kakšne, če piha pod kotom 30°. Že pri tem kotu se sile podvojijo. Ko kot narašča proti 90°, se površina plovila poveča do 3x, količnik zračnega upora pa se zaradi manj aerodinamične oblike plovila poveča tudi do 2x. Tako lahko pri kotu vetra 90° (veter piha v bok plovila) pričakujemo povečanje sile vetra tudi do 6x.
Poglejmo si sedaj sile, ki delujejo na sidrno verigo in krmno vrv v primeru, da imamo spuščeno sidro in smo s krmo privezani na obalo.
Preberi tudi:
