Pristajanje na krmo s plovilom z dvema motorjema

Podrobnosti: Objavljeno: 07 Junij 2017

Zadnje iz eTrgovine

720.00€

Litijeva baterija BlueCell 170Ah12V, ki je preplula Atlantski ocean na jadrnici Ashika II. Krmaril jo je slovenski jadralec Uroš Kraševac, ki je bateriji podpisal. Baterija je bila v uporabi 18 dni. Na voljo sta le 2 kosa.

Litijeva baterija za plovila. Odlična zamenjava za svinčene akumulatorje. Namenjena za servisno baterijo.

Tehnični podatki BlueCell 170Ah 12V:

Nazivna napetost: 12,8 v
Nazivna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna kapaciteta: 170 Ah (pri 0,2C)
Uporabna energija: 2176 Wh
Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
Tok polnjenja: 100 A
Tok praznjenja: 150 A
Tok praznjenja (do 3 s): 300 A
Izklop nizka napetost: 10 V
Temperaturno območje praznjenja: od -20°C do +60°C
Temperaturno območje polnjenja: od 0°C do +45°C
Vodoodpornost: IP55
Teža: 14,8 kg
Dimenzije (DxŠxV): 328x172x216 mm

BlueCell 170Ah12V - Uroš Kraševac

Pristajanje na krmo je najbolj pogost način pristajanja v marinah in pristaniščih. Če želimo dopust preživljati brez skrbi in pristajati kot pravi kapitan, poglejmo kako izvedemo manever kadar plujemo s plovilom z dvema motorjema.

Dva motorja dajete vsakemu plovilu dodatno sposobnost manevriranja. Če znamo dobro izkoriščati prednosti, lahko večino manevrov pristajanja, izplutja ali obračanja plovila izvedemo brez uporabe krmila, le z uporabo pogonov. Tehnika pristajanja na krmo s plovili z dvema motorjema, ki imajo ali osovinski pogon, Z pogon ali dva izvenkrmna motorja je enak. Pri izvenkrmnih motorjih, ki so nameščeni zelo blizu drug drugega, je učinek obračanja plovila nekoliko manjši, ker sta motorja bliže centru vzdolžnice plovila.

V poletni sezoni se običajno srečamo z zasedenimi marinami in ozkimi plovnimi potmi med privezi. Le redko bomo lahko plovilo obrnili vzvratno na velikem prostoru. Manever bo potrebno izvesti natančno in pravilno.

Postopek pristanka na krmo s plovilom z dvema motorjema

izberemo mesto pristanka
pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
z minimalno hitrostjo zaplujemo do mesta pristanka, da je center gravitacije plovila pravokoten na mesto pristanka (slika 2)
oba pogona vključimo v vzvratno plovbo, da se plovilo ustavi (slika 2)
desni pogon prestavimo v naprej, levi ostane v nazaj, da se plovilo obrne za 90 stopinj (slika 3)
za trenutek desni pogon preklopimo v vzvratno, levi v naprej, da zaustavimo obračanje plovila (max 1s) (slika 4)
oba motorja vključimo v vzvratno (slika 5)
nadaljujemo vzvratno plovbo in po potrebi prestavimo oba pogona v nevtralno (slika 5)
ko dosežemo točko pristanka, preklopimo oba pogona v naprej, da se plovilo ustavi (slika g)
privežemo privezne vrvi in se oddahnemo

Previdnost ne bo odveč

Manever vedno izvajamo pri minimalni hitrosti. Plovila z večjimi propelerji in močnejšimi motorji že pri minimalnem plinu dosegajo hitrosti plovbe preko 4 vozle. Zato bo potrebno med manevrom pogona večkrat izključiti, oziroma jih uporabiti le v kratkih impulzih. V kolikor bo prišlo do kakršne koli napake, pri majhnih hitrostih povzročimo le majhne poškodbe. Imeli bomo tudi več časa za razmišljanje in ukrepanje.
Pri pristajanju na krmo moramo paziti na nekaj ključnih podrobnosti. Prva ovira na katero lahko naletimo pri pristajanju so muringi plovil privezanih na sosednjih privezih. Ko se približujemo privezu poglejmo, kje so muringi in kako strmo se spustijo na morsko dno.
Če pristajamo v pristaniščih k pomolu, se pravočasno prepričajmo, kakšna je globina ob pomolu. Pogosto se pred pomolom hitro zmanjša in s pogoni lahko trčimo v morsko dno. V kolikor priveznega mesta ne poznamo, pristajamo z minimalno hitrostjo. Oseba na krmi, ki je zadolžena za privez krmnih vrvi, naj opazuje in obvešča krmarja.
V premeru napake reagirajmo preudarno. Burne reakcije in preveliko dodajanje plina lahko povzroči bistveno več škode, kot preudarna a učinkovita reakcija.