Unije so otok na vhodu v Kvarnerski zaliv. Majhen otok z razgibano obalo, lepimi in varnimi zalivi in ravno prav oddaljen od kopnega, ponuja edinstveno navtično izkušnjo brez masovnega turizma.
Zgodovina
Zaradi ugodne lege je bil otok Unije poseljen že v bronasti dobi, kar dokazujejo ostanki kontrolnih stavb na pobočjih otoka, s katerih so nadzirali plovbo v okolici. Leta 129 pred novim štetjem so otok priključili v Rimsko cesarstvo. Dodelili so ga upokojenim legionarjem. Na otok so prišli s svojimi sužnji, ki so omogočili gospodarski razvoj otoka. Ukvarjali so se s poljedelstvom, vinogradništvom in predvsem s pridelavo oliv.
Rimljane so zamenjali Franki, njih pa kmalu Benečani. V tem času so otok poselili Hrvati. Po padcu Beneške republike leta 1797 je oblast na otoku prevzela Avstrija (1797–1805), nato pa so ga zavzeli Francozi (1805–1813). Za njimi je otok spet postal del Avstro-Ogrske vse do leta 1918. Zaradi stabilizacije gospodarskih in političnih razmer na otoku in v regiji so se Unije močno razvile. Leta 1869 naj bi na otoku živelo 520 prebivalcev. Ob popisu leta 1910 je na otoku uradno živelo 758 prebivalcev, kar je bilo najvišje uradno zabeleženo število v zgodovini otoka. V tem času so na otoku tudi zgradili svetilnika na rtu Vnetak (1873) in rtu Galiola, ki sta označevala varno plovno pot proti največji luki v regiji, Reki. V tem času je na otoku prebivalo kar 65 odstotkov italijanskega prebivalstva. Po letu 1921 se je število prebivalcev na otoku začelo zmanjševati. Pomanjkanje delovnih mest, slabe povezave z otokom Lošinj in kopnim so povzročile, da so se otočani začeli odseljevati. V tem obdobju je otok spadal pod italijansko upravo, ki se je odločila, da otok gospodarsko razvije. Zato so leta 1932 v zalivu Maračol zgradili električno centralo, ki je nekaj časa služila tudi za pakiranje ulovljenih rib. Leta 1943 so obrat zaprli, nato pa so ga po drugi svetovni vojni znova odprli. Ostanki obrata so v zalivu še danes in čakajo na boljše dni.
Z izgradnjo telefonske centrale so Unije dobile električno energijo za nekaj ur dnevno. Leta 1979 je otok končno dobil elektriko, ki je na voljo 24 ur dnevno.
Unije danes
Danes so Unije priljubljen otok tako tistim, ki na njem preživljajo počitnice, kot navtikom, ki na otok priplujemo. Izjemno priljubljen je med tistimi morjeplovci, ki z otoka Lošinj plujejo proti Istri ali obratno. Ker je otok majhen, z vsega 16 km2 površine, na katerem je le en kraj, Unije, je manj obljuden in zato na njem ni množičnega turizma.
Na otoku uradno živi okrog 100 prebivalcev. Zunaj poletne sezone je njihovo število še bistveno manjše. Vsi živijo v kraju Unije, na zahodni strani otoka, ki je hkrati tudi edina luka na otoku.
Luke
Unije imajo zgolj eno luko. V njej pristaja redna linija, ki otok povezuje z otokom Lošinj in kopnim. Hiše domačinov se razprostirajo ob poti, ki vodi iz luke proti zalivu Maračol. Številne med njimi so predelane v apartmaje ali počitniške hiše. Med njihovimi lastniki je kar nekaj Slovencev. V Unijah sta dve gostilni, pekarna in trgovina. Obala, ki se razprostira od luke proti zahodnemu rtu Art in proti otoku Školjič, je izjemno lepa peščena plaža. Deloma je poraščena z visokim trstičjem, za katerim se skriva športno letališče, ki slovi kot letališče z največ letalskimi nesrečami na Hrvaškem.
Če se iz luke sprehodimo po betonirani poti proti vzhodu, bomo prišli do zaliva Maračol in naprej do zaliva Podkujni. Do tretjega velikega zaliva Vognišče in drugih delov otoka vodijo zgolj ozke, težje prehodne poti.
Sidrišča
Unije so med navtiki zelo priljubljen otok. Zaradi velikega števila plovil, ki med sezono obiščejo otok, sta kar dve sidrišči s podeljeno koncesijo in omogočata privez plovila na plovko. Najbližje kraju Unije je sidrišče Maračol, ki je oddaljen približno 1 km. Poleg njega je drugi zaliv s koncesijo Podkujni. Oba zaliva sta dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Če bi noč raje preživeli na lastnem sidru, je možnosti več. Sidrati je možno pred samo luko, nato pa se lahko z gumenjakom podate na obalo ali pa kar do luke. Na zahodni strani otoka je možno sidrati tudi v zalivu Vrulje. Ta je na južni strani in je dobro zaščiten pred severnimi in vzhodnimi vetrovi. Na vzhodni strani otoka je možno sidrati v zalivu Vognišče, ki je globok zaliv in nudi dobro zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Vzhodno od njega so še zalivi Pejni oziroma Vala od Mišnjak, Skopalj in Goligna. Severna stran otoka je primerna zgolj za dnevne izlete in za kopanje, prenočevanja pa tam ne priporočamo.
Svetilniki
Na otoku so trije svetilniki. Dva je leta 1873 postavila Avstro-Ogrska. Svetilnik Vnetak na zahodnem rtu otoka ima veliko kamnito hišo in 13 m visok kamnit stolp. Drugi je na rtu Lukanji in tretji v sami luki Unije, na koncu pomola.
Gostilne
Na otoku sta dve gostilni in ena pekarna. V sami luki je gostilna »Konoba kod Joze«, v skrajnem severnem delu kraja, tik ob obali pa je penzion in gostilna »Unijana«. Obe ponujata tipično domačo hrano, domače vzdušje in solidne cene.
Plitvine
Pri plovbi okoli otoka je potrebna previdnost na nekaterih lokacijah. Če plujete proti luki Unije iz zahodne ali jugozahodne strani, bo treba pluti mimo otoka Školjič. Plovba po severni strani otoka je varna, saj so globine več kot 20 m, medtem ko je globina morja med otokom Školjič in rtom Art na otoku Unije 4,5 m na sredini prehoda. Globina proti obali je manj 3 m. Pluti je treba po sredini kanala.
Podobna situacija je na severni strani med otokom Samunčel in otokom Unije. Globina v sredini prehoda je 4,5 m in se manjša proti obali. Če plujete med otokoma, plujte po sredini prehoda. Na severni strani otoka je plitvina Samunčel, ki je označena s kardinalno oznako »zahod«. V okolici oznake je globina morja zgolj 0,2 m, medtem ko je med oznako in otokom Samunčel 8 m.
Tretja plitvina je na vzhodni strani otoka, med otokom Unije in malim otokom Mišnjak. Globina med njima je zgolj 1 m, zato plovba ni možna.
Na skrajnem jugu otoka, v prehodu med otokoma Unije In Srakane Vele, je plitvina Arbit. Označena je z oznako »Osamljena nevarnost«. Globina ob oznaki je 2 m, nato pa hitro pada. Med oznako in otokom Unije je globina že 18 m in plovba je varna v vseh smereh.
Videoposnetki zraka
Fotogalerija
Komentarji
Miro
RSS kanal za komentarje tega sporočila.