Otok Molat je po velikosti peti otok v Zadrskem arhipelagu. Njegova obala meri 48 kilometrov in s svojo značilno obliko navzdol obrnjene črke V ponuja veliko možnosti za varno sidranje. Najbolj znano in tudi največje sidrišče na otoku je sidrišče Brgulje, ki se nahaja med Brguljskim otokom in otokom Molat, ki je dobro zaščiteno pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Na severni strani otoka je majhna luka Portič ali Zapuntel, ki je zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Na vzhodni strani je primeren zaliv za sidranje Jazi, ki pa je odprt proti burji. Večina od nekaj več kot 200 prebivalcev živi v treh naseljih. Največji izmed njih je Molat, manjša pa sta Brgulje in Zapuntel. Največje naselje Molat domačini imenujejo kar mesto. V njem so dve trgovini, pekarna, muzej, igrišče in spomenik padlim žrtvam. Središče mesta s trgom domačini imenujejo Trzno. Edina gostilna, ki smo jo našli, se nahaja v luki, kjer pristaja tudi redna linija, ki otok povezuje s kopnim.
ZGODOVINA
Molat je prvič omenjen v 7. stoletju. Ime je grškega izvora in v prevodu pomeni "meden", ker je bil poznan kot otok, na katerem so pridelovali med. To dokazuje tudi dokument iz leta 1381, ki je shranjen v Zadru. Leta 1151 je hrvaški ban Dessa daroval otok benediktinskemu samostanu. Stare pomorske karte iz leta 1320 in 1321 že omenjajo luko Svete Marije, danes Lučina. Takratna luka Svete Marije je bila znana kot vmesna postaja med plovbo z Reke in Osorja proti Zadru. V srednjem veku so na otoku postavili cerkev in samostan, ki se je v 13. stoletju imenoval samostan sv. Andrije, v njem pa so prebivali benediktinci. Leta 1684 so otok oropali Turki. Poleg dobrin so z otoka v ujetništvo odpeljali tudi 20 domačinov. Število prebivalcev na otoku je skozi stoletja močno variiralo. Največ jih je na otoku živelo pred drugo svetovno vojno, ko je Molat štel nekaj manj kot 1100 prebivalcev. Po vojni se je število prebivalcev začelo manjšati na današnjih nekaj več kot 200. Prebivalci so se ves čas ukvarjali s poljedelstvom, ribolovom in živinorejo. Z otoka je doma tudi več znanih kapitanov na pomorskih ladjah, na kar je ponosen tudi današnji »luški kapitan«, ki je prav tako upokojen kapitan dolge plovbe in rad pokramlja z gosti v luki in pove kakšno anekdoto o morjeplovstvu na Molatu. Leta 1962 so na otoku ustanovili kulturni dom, leta 1963 pa zgradili mestno knjižnico. Danes je v njej več kot 6600 knjig, knjižnica pa ima več članov, kot je prebivalcev na otoku.
PLOVBA
Molat ni velik otok. Med skrajno severozahodno točko in skrajno jugovzhodnim rtom Stopanj je le 6 nmi. Če ga želimo obpluti v celoti, bomo prepluli le 15 nmi. Kot otok je najbolj poznan po sidrišču Brgulje, luki Molat in prehodu Zapuntel na severu otoka. Če plovbo začnemo na severu v prehodu Zapuntel, se lahko privežemo v luki Zapuntel ali pa sidramo na sidrišču poleg luke. Zapuntel je majhen kraj. Šteje približno dvajset hiš, ki niso obljudene celo leto. Nekatere so le apartmaji, ki so zasedeni poleti. V luki so majhna trgovina in dve restavraciji. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Valove na sidrišče prinese tudi burja.
Če plovbo nadaljujemo po vzhodni strani otoka, moramo biti previdni pri plovbi okoli rta Solinski. Na razdalji 200 m od rta sta dve plitvini. Sičica je majhna čer, ki gleda tik nad morsko gladino, Lušnjak pa je majhen otoček vzhodno od rta Solinski. Med plitvinama in otokom Molat so globine več kot 5 m, zato lahko plujemo med njimi. Ko preplujemo plitvino, se pred nami že prikaže prvi zaliv, primeren za sidranje. Vodomarka je majhen zaliv zaščiten pred južnimi vetrovi. Sidro v peščenem delu drži dobro. Zaliva Karstulj in Lipič sta nekoliko večja in prav tako zaščitena pred južnimi in zahodnimi vetrovi. Nista pa primerna za sidranje v primeru nevihte. Oba imata peščeno dno, kjer sidro drži dobro. Zaliva nista poznana in tudi v poletnih mesecih boste lahko prenočili v zalivu sami.
Nekoliko drugače pa je z zalivom Jazi, ki je le 1 nmi v smeri jugovzhoda. Zaliv je izjemno priljubljeno sidrišče. V preteklih letih je v njem sidralo tudi več kot 20 plovil. Žal so ga sedaj ogradili in večji del zaščitili kot javno plažo. Sidranje je zato možno le v severnem delu zaliva na globinah med 5 in 8 m. Tu je dno peščeno in sidro drži dobro. Še vedno je sidrišče dobro zaščiteno pred jugom, v primeru nevihte pa moramo sidrišče pravočasno zapustiti, saj je odprto proti severu, od koder bo zapihala tramontana pri prehodu fronte. V zalivu se lahko izkrcate le s pomožnim plovilom na enem izmed pomolov v luki. Kljub previdnosti pa se vam lahko zgodi, da boste deležni opazk domačinov, ki so mnenja, da tam ne bi smeli pristati. V zalivu sta majhna pekarna in bar. Iz zaliva vodi pot do kraja Molat na sredini otoka. Če se boste odpravili do trgovine, se boste sprehodili tudi skozi ostanke koncentracijskega taborišča iz druge svetovne vojne.
Poleg zaliva Jazi je še zaliv Vapojni, ki je nekoliko bolj odprt, a še vedno zaščiten proti južnim vetrovom. Tudi tu je dno peščeno in sidro drži dobro. Voda je turkizne barve. Zaliv je odličen za dnevno kopanje in prenočevanje. Zaliv Konopljika, ki je le 0,5 nmi jugozahodno, je za razliko od zalivov Jazi in Vapojni prvi zaliv na vzhodni strani, ki je zaščiten pred severnimi vetrovi. V južnem delu je položen podvodni kabel, zato je na razdalji 300 m od oznake prepovedano sidranje. Skrajni zahodni del zaliva je plitek globine, so pod 1 m in plovba ni mogoča.
Ko zaplujemo proti jugu, med rtom Stopanj, ki je najbolj vzhodna točka otoka, in majhnima otočkoma Kamenjak in Trata, na katerem stoji svetilnik Trata, priplujemo do najbolj južnega dela otoka, ki skriva dva izjemno lepa zaliva. Sabusa in Zorijevica sta dobro zaščitena zaliva proti severnim in zahodnim vetrovom. Sidranje ni primerno le v primeru juga. V obeh je peščeno dno, ki je v delih poraslo z morsko travo. V peščenih delih sidro drži dobro. Globine so med 2 in 6 m, le skrajni severni deli obeh zalivov so plitvi. Na južnem delu otoka ni ničesar. Mir, tišina in čista voda. Če uživate v prenočevanju na sidru stran od vrveža, potem je to pravo mesto za vas.
Ko zapustimo sidrišče, zaplujemo skozi prehod Velo Žaplo med otokoma Tun Mali in Tun Veli. V prehodu Malo Žaplo med otokoma Molat in Tun Mali je globina morja le v določenem ozkem predelu globoka 2 m. Proti obali hitro pode pod 1,5 m, zato plovbo skozi ta prehod odsvetujemo. Globina morja v prehodu Velo Žaplo je povsod več kot 2, pa vse do 50 m, zato je plovba skozenj varna.
Prvi zaliv na jugozahodni strani je zaliv Jakinska. Iz zaliva poteka podvodni kabel proti Dugemu otoku. Sidranje na razdalji 300 m od oznake je prepovedano. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, dno pa je peščeno. Če zaplujemo še slabo miljo proti severozahodu, se na naši desni odpre luka Molat. Zaščitena je pred vsemi vetrovi, razen pred zahodnimi. S plovilom se je možno privezati na enega izmed muringov v turističnem delu luke ali pa bočno pristati na severni strani trajektnega pomola. V luki so majhna prodajalna sadja, bar in gostilna Mare. Iz luke vodi pešpot proti središču kraja Molat, kjer je tudi samopostrežna trgovina.
Če so vsi privezi v luki zasedeni, kar se v poletni sezoni zgodi zelo pogosto, lahko sidrate v zalivu Podgarbe v neposredni bližini. Zaliv je dobro zaščiten. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je priljubljeno sidrišče in ga poleti obišče več plovil. Če bi se radi izognili prenočevanju na lastnem sidru in bolj mirno spite na plovki, potem zaplujte še 1,5 nmi proti severozahodu in se privežite na eno izmed plovk sidrišča Brgulje ali pa pristanite v luki Brgulje, kjer je na voljo 20 muringov. V luki je majhna trgovina, ki pa je dobro založena. Voda je na voljo le v dopoldanskem času. Brgulje so zaščitene pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. V sezoni so zelo zasedene in po 18. uri je malo možnosti, da najdete prosto plovko. V Brguljah je več restavracij. Do njih se lahko odpravite s pomožnim plovilom. Vse so tik ob obali. Pristanete lahko v luki, in se do njih sprehodite ali pa pristanete tik pred gostilno in gumenjak privežete na enega izmed pomolov.
Brguljski zaliv je zelo globok. Od luke Brgulje se razprostira še dobro miljo proti severozahodu. V najsevernejšem delu je zelo lepo sidrišče, ki se imenuje Luka, ki pa to ni. Je le lep zaliv s turkizno vodo in mivko na dnu. Sidro dobro drži in v primeru, da ni napovedan jugo, lahko sidramo brez skrbi. Obala je skalnata, zato je ogromno možnosti za privez krme plovila. V skrajnem severnem delu sta dva kamnita pomola, kjer so globine pod 1 m, drugače pa so med 2 in 12 m, zato je možno sidrati z vsemi velikostmi plovil. Ne bodite presenečeni, če bo sredi sezone v zalivu zasidrana kakšna superjahta.
Videoposnetki zalivov in otoka iz zraka
