Prvi Slovenski dan jadranja uspešno izpraznil marine

Podrobnosti: Objavljeno: 29 Junij 2015

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Včeraj je na slovenski obali potekala jadralska prireditev, ki je izpraznila marine in povezala Portorož, Izolo in Koper. Velike in male jadrnice so v šibkem vetru, ki je za marsikatero jadrnico predstavljal kar velik izziv, prejadrale eno od tras s startom v Portorožu, Izoli ali Kopru.

Tokrat so bili vsi zmagovalci, prireditev ni imela tekmovalnega značaja, pomembno je bilo predvsem sodelovanje. Edini pogoj za sodelovanje je bila uporaba jader kot edinega pogonskega sredstva. Zbrala se je res pisana druščina jadrnic, od manjših jadrnic olimpijskih in nekdanjih olimpijskih razredov (laser, optimist, evropa, tornado, 470, soling), do monotipov, kot sta Melges 24 in Seascape, velikih regatnih in potovalnih jadrnic ter dve jadralni deski. Nastopila sta tudi dva olimpijca Dušan Puh in Mitja Nevečny. Prijavljenih je bilo 58 jadrnic, od tega jih je šest startalo v Kopru, 23 v Izoli in 29 v Portorožu. Zvečer je potekala še zaključna prireditev s prijetnim druženjem in živo glasbo na plaži v Simonovem zalivu.

Slovenski dan jadranja je pripravila Sekcija za velike jadrnice pri Jadralni zvezi Slovenije, z namenom povezati ljubitelje jadranja. Jadralci so lahko startali pred Portorožem, pred Izolo ali pred Koprom in so objadrali celotno slovensko obalo (Portorož – Izola – Koper – Izola – Porotorž ali Izola – Koper – Izola – Portorož – Izola ali Koper – Izola – Portorož – Izola – Koper). Oldtajmerji in jadrnice krajše od sedem metrov so jadrale na krajši progi. Vsaka jadrnica, ki je odjadrala celotno progo, bo prejela plaketo.

Sekcija za velike jadrnice se zahvaljuje jadralnim društvom JK Ljubljana, JK Pocodebon, ŠKD Wada, JK Skipper Maribor in JK Olympic, ki so pomagali pri organizaciji prvega dneva slovenskega jadranja.

Čestitke vsem jadralcem, ki so v včerajšnjih težkih razmerah prejadrali vsaj delček trase. Hvala za udeležbo in se vidimo prihodnje leto.

Vir: JZS, foto: Polona Marinček