 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Algeciras (Gibraltarski zaliv) 1. dan
Noč ni bila najbolj mirna, ponoči smo se začeli bolj pozibavati. Jaz sem vseeno spal v redu, Lili niti ne.
Čez noč je nekaj malega deževalo, ravno toliko, da je opralo sol z barke, jutro pa je oblačno. Nad Gibraltarsko skalo je čisto po angleško najbolj gost oblak.
Narediva nekaj stvari po barki – malo sva dodelala stranico za štedilnikom, kjer se zdaj ne vidi več gole plastike, tudi če kaj pade za štedilnik, ne more več v kakšno špranjo. Stvar je imela tako nizko prioriteto, da je niti na spisku ni bilo, a zdaj, ko je narejeno, sem zadovoljen.
Lili me je ostrigla! Po navadi rabi kar precej prigovarjanja, preden se me usmili. Dobro ji je uspelo. Saj bi lahko šel v La Linei k frizerju, ampak tule sem se lahko strigel brez maske.
V pristanišču pa naju razveseljujejo delfini. Že dopoldan so lovili, proti večeru pa jih je bilo sploh veliko. Cela jata jih je. Ribe naženejo v pristanišče, od koder nimajo več izhoda. Pa še voda je bolj motna, verjetno delfini s svojimi sonarji lahko še vedno lovijo, ribe pa jih ne vidijo tako dobro in težje bežijo. Še bolj od naju pa so bili navdušeni galebi, ki so se drli na ves glas in se prepirali za ostanke rib. Lepo, da lahko po večerji ob kozarčku vina sediš v kokpitu in gledaš delfine.
Jutri greva naprej, če se ne zgodi kaj nepredvidljivega.
Berem pilota o mediteranski Španiji in se nasmejem poglavju o vremenu:
"Vremenske vzorce zahodnega Mediterana krojijo številni različni vremenski sistemi, zato je vreme v glavnem nepredvidljivo, se hitro spreminja in je pogosto povsem različno v krajih, ki so samo malo narazen. Veter piha v glavnem z zahoda, severozahoda, severa ali vzhoda, a ga večkrat lokalno obrnejo topografske značilnosti. Pogosta so obdobja brezvetrja, ki jim sledi vihar."
V glavnem piše, da po navadi piha od koderkoli, razen z juga. Piha pa lahko bodisi premalo ali pa preveč. Hja, pa še res je.
No, vremenarji so si nekaj bolj enotni glede napovedi za jutri in prihodnjih nekaj dni. Vetra bo manj, kot ga je bilo včeraj in danes. Po datotekah GRIB bova imela 15 do 20 vozlov vetra v krmo, valovi pa se bodo občutno zmanjšali in bodo visoki le še meter do dva (ne več 4), s tem da bodo v upadanju. Po mojih izkušnjah po navadi piha nekaj več, kot napoveduje model. Morda zato, ker je naš vetrni instrument na 20 m višine, model pa velja za 10 m nadmorske višine. Še bolj verjetno pa zato, ker model res napoveduje povprečno moč v vsakem triurnem obdobju, jaz pa nehote gledam takrat, ko piha nekaj močneje.
Če bova jutri v območju GSM-signala bo dnevnik objavljen, če bova predaleč, ga boste lahko brali, ko ujameva signal.
Do kod greva, pa je odvisno od vremena in razpoloženja, želja je priti nekako do Cartagene ali še bolje do Torrevieja. Do tam je 280 NM, kakšna dva dneva in pol, če so razmere ugodne.
| < Algeciras 1. del | Nadaljevanje plovbe 10.1.2021 |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
