Olib

Otok Olib leži na prehodu med Kvarnerjem in Dalmacijo. Severno od njega se pričenja Kvarner, južno pa Dalmacija. Zahodno ležita otoka Silba in nekoliko bolj oddaljena Premuda, na jugozahodu otoka Ist in Molat, na vzhodu pa otok Maun in Pag. Poleg večjih otokov v neposredni bližini leži na severu še majhen otoček Šip in nekoliko večji Morovnik. Otok gravitira k Damaciji, saj vse povezave potekajo proti Zadru. Rednih linij z Reko ni. Mesto Olib ima trajektno luko. Na otok se tako lahko pripeljemo z avtom, ki pa ga bomo lahko parkirali v bližini luke, saj cest na otoku praktično ni. Obale otoka so relativno plitve. Dno je prekrito s peskom ali mivko in v večini zalivov sidro dobro drži.

ZGODOVINA

Otok Olib je bil naseljen že v ilirski dobi. Že takrat so se naselili na istem področju, kjer danes leži naselje Olib. Lokacijo so verjetno izbrali zato, ker je na najožjem delu otoka in je tako blizu tudi vzhodna obala. V obdobju Rimljanov se je na rtu Arat ob zalivu Sv. Nikola razvilo novo naselje, imenovano Aloip. Tu so našli veliko ostankov predvsem keramične posode, ostanke stare posesti in utrdbe. Hrvati so otok naselili v 8. in 9. stoletju. V času Beneške Republike od 14. do 17. stoletja so otok uporabljali Zadarski plemiči. Leta 1472 so po nalogu na otoku naselili ubežnike pred turškimi napadi. V 16. stoletju so na otoku zaradi napadov gusarjev zgradili obrambni stolp, ki je ostal dobro ohranjen vse do današnjih dni. V 17. stoletju pod vladavino Beneške Republike, je otok večkrat zamenjal lastnike. Najprej je bil v lasti Zadarske plemiške družine Lantana, ki pa ga je kmalu prodala naprej. Leta 1900 so domačini uspeli otok odkupiti od takratnega lastnika Filipija in se osamosvojili. V času med obema vojnama je bil otok del Hrvaške. Bil je odrinjen od dogajanja, kar je povzročilo množično izseljevanje z otoka. Izseljevanje poteka še danes. Na otoku uradno živi le 147 prebivalcev, kar je slaba desetina prebivalcev, ki so na otoku prebivali v njegovih najboljših časih. Mnogi med njimi prebivajo v Zadru in okolici, svoje domove pa uporabljajo  le še kot počitniške hiše.