V ponedeljek je prišlo do izjemnega poslabšanja vremena na večjem delu Jadrana. Kljub številnim in pravočasnim opozorilom, so se zgodile številne pomorske nesreče.

Jadralka na deski še vedno pogrešana

Prvo reševalno akcijo so pričeli na področju Braškega kanala. Dve osebi, ki sta se udeležili surferske ture na otoku Brač, je močna burja odnesla od obale otoka Brač proti otoku Hvar. Hrvat, organizator ture in voditelj surferske šole je poklical na pomoč. Klicu so se takoj odzvale Luška kapitanija Split, izpostava Luške kapitanije Milna z otoka Brač in izpostave Stari Grad z otoka Hvar. Preko obalnih postaj o pogrešanih osebah obvestili tudi ostala plovila, ki so v času nesreče plula v področju. Najhitreje se je klicu na pomoč odzvalo potapljaško društvo Delfin, ki je izplulo z lastnim plovilom. Oba jadralca so uspeli prestreči približno 1,5 nmi daleč od obale otoka.

Takoj po uspešni vrnitvi dveh jadralcev, je lastnik surferske šole ponovno poklical v center za reševanje, da je pogrešana še tretja oseba. Ob 15.30 so organizirali širšo reševalno akcijo, saj je na morju že vladalo izrazito slabo vreme. V reševanje pogrešane osebe se je vključilo tudi letalo Obalne straže. Jadralko so nazadnje videli približno 200 m južno od rta Zlatni rat, nato pa so jo izgubili iz vidnega polja, ker so se v Braškem kanalu dvignili visoki valovi. Pilot reševalnega letala je približno 3 nmi jugozahodno od luke Bol na otoku Brač opazil jadralno desko a pogrešane jadralke ni bilo na njej. Ker se je vreme slabšalo, so morali ob 16.45 uri prekiniti reševalno akcijo na morju. V reševanje so se vključili pripadniki gasilskih enot z otoka Hvar in pričeli iskanje pogrešane osebe na severnih obalah otoka.

Reševalna akcija na morju se je pričela naslednji dan ob 7.00 uri. Po predhodno pripravljenem planu reševanja, so na področje izplula plovila luških kapitanij Split in Milna, policijsko plovilo iz Splita, eno privatno plovilo ter helikopter. Reševalno akcijo so nadaljevali tudi gasilci na otoku Hvar. Do sedaj še niso našli nikakršnih sledov o pogrešani jadralki.

Na odprtem morju ostal brez krmila

Poleg omenjene akcije, so se na področju Splita zgodile še številne druge pomorske nesreče. Na najeti jadrnici "Lara", je prišlo do okvare krmila. Skiper je poklical na pomoč, ker plovila ni več mogel upravljati. V času nesreče so bili približno 7,5 nmi jugozahodno od otoka Šolta. Ker je bila večina reševalnih plovil vključenih v reševalno akcijo iskanje jadralke na deski, se je v reševanje jadrnice "Lara" vključila potniška ladja "Azamara Quest". Pripluli so do jadrnice in uspešno prekrcali sedemčlansko posadko in skiperja na svoj krov. Jadrnica je ostala na morju in burja jo je nesla proti italijanski obali. Posadka je nesrečo preživela brez poškodb. Vsem udeležencem na področju je bilo izdano sporočilo (Securite), da na področju pluje jadrnica brez nadzora.

Okdpoved motorja

V petek je požar uničil luksuzno 30 m dolgo jahto Kanga.

V petek zjutraj, ob 7.22 uri, so na pomoč poklicali s 30 m luksuzne jahte Kanga, ki je plula pod Malteško zastavo. V času izbruha požar je bili na krovu devet potnikov in štirje člani posadke. Nemudoma po opravljenem klicu na pomoč so se vsi vkrcali na pomožno plovilo in odmaknili na varno razdaljo. Na lokacijo poleg otoka Mali Vratnik so izplulo plovilo Luške kapitanije Dubrovnik, ki je na krovu peljala tudi člane poklicne gasilske brigade. Ker je bilo v času izbruha požara na krovu kar 20 ton dieselskega goriva, so gasilci najprej zaščitili področje pred onesnaženjem, nato pa pričeli z gašenjem. Po več kot uri gašenja, jim je uspelo požar pogasiti. Pojavljali so se le še manjši lokalni plameni.

Ob 14.00 uri so organizirali sestanek o nadaljnjem reševanju ostankov jahte. Sodelovali so strokovnjaki iz ladjedelnice, zavarovalnice in lastnik plovila. V komunikaciji s konstruktorjem plovila, so ugotovili, da je zaradi obsežnosti poškodb trdnost plovila izjemno slaba s čemer bo že sama vleka ostankov izjemno zahtevna. Po nadaljnjih posvetovanjih so na lokacijo napotili vlačilec Antares ter plovilo komercialne reševalne službe Emergensea. Ostanke plovila so privezali na vlačilec, plovilo službe za reševanje, pa je skrbelo za varnost vleke v luko Prapratno na polotoku Pelješac.

Vsi člani posadke, so pravočasno zapustili plovilo in nesreče preživeli brez poškodb. Zaradi pravočasnega posredovanja gasilskih enot tudi ni prišlo do razlitja pogonskega goriva in ekološke katastrofe.

O jahti KANGA

Jahta Kanga je bila zgrajena leta 2012 v ladjedelnici Wally. Na krovu je imela prostor za devet gostov in pet članov posadke. Potovalna hitrost plovbe je znašala 11 vozlov, najvišja hitrost pa 12. Njen doseg je znašal 500 nmi. Možno jo je bilo najeti. Cena tedenskega najema brez stroškov plovbe je znašala 50.000 EUR, s stroški plovbe pa okoli 58.000 EUR na teden. Jahta je bila na voljo za najem in križarjenje po Mediteranu. Imela je vgrajena dva Caterpillarjeva motorja C-12, ki sta skupaj razvila 1500 KM. Jahta je bila na voljo tudi za nakup. Njena prodajna cena je znašala med 3 in 4 mio EUR.

Gašenje požara

Kako se preventivno zaščititi pred požarom na plovilu?

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Dieselski hrošč je ime za različne vrste mikroorganizmov, ki živijo v dieselskem gorivu, se v njem razmnožujejo in povzročajo težave. Zmanjšajo ali prekinejo lahko dotok goriva, zamašijo cevi za dovod goriva in filter goriva, okvare motorja oziroma onemogočajo njegovo pravilno delovanje.

V dieselskem gorivu lahko živijo različni mikroorganizmi. Med njimi najdemo različne bakterije, plesni in kvasovke. Najhitreje se razmnožujejo v mirujočem gorivu pri temperaturah med 10 in 60 C. Idealna temperatura, kjer mikroorganizmi doživijo pravi razcvet, pa je okrog 30 C. Mikroorganizmi se v gorivu prehranjujejo z ogljikovimi hidrati in vodo. Za uspešno razmnoževanje je dovolj že zelo majhna količina vode, ki v rezervoarje pride s kondenzacijo iz zraka. Njihovo razmnoževanje je izjemno hitro. En sam mikrob bakterije se lahko reproducira do 7.000.000 mikrobov v 24 urah. Nevarni pa niso zgolj živi mikroorganizmi. Ker je njihova življenjska doba relativno kratka, hitro umirajo. Odmrli mikroorganizmi ostajajo v rezervoarju in se v njem kopičijo.

Kako pridejo mikroorganizmi v rezervoar z gorivom?

Seveda se vprašamo, od kod lahko pridejo mikroorganizmi v naš rezervoar in v gorivo. Možnosti je več. Najbolj običajna pot je pri natakanju goriva. Mikroorganizmi so lahko že prisotni v gorivu, ki ga točimo na bencinski črpalki. V rezervoarjih na črpalkah običajno ne povzročajo problemov, ker je tam velik pretok in se ne uspejo dovolj razmnožiti. Ko pa so enkrat v rezervoarju plovila, kjer gorivo večino časa miruje, pa imajo dovolj možnosti, da se hranijo in razmnožujejo. Druga možnost je z dotakanjem s plastenkami, ki so kontaminirani. In tretja možnost je preko zraka. Sistem rezervoarjev za gorivo na plovilih ni zaprt. Vsak rezervoar ima svoj oddušnik skozi katerega je omogočen dotok zraka v rezervoar, ko iz njega porabljamo gorivo. Zaradi temperaturnih razlik se gorivo in rezervoarji krčijo in širijo, zato skozi oddušnik v rezervoar prihaja zrak, ki vsebuje tako vlago kot mikroorganizme. Vlaga se v rezervoarju kondenzira, se meša v gorivo in s seboj prinaša mikroorganizma.  To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega je priporočljivo v času, ko plovila ne uporabljamo (zima), rezervoar goriva napolniti do vrha. Izmenjava zraka je zelo majhna, kondenzacija vode minimalna in možnost za kontaminacijo goriva skoraj ni.

Težave mikroorganizmov v gorivu

Mikroorganizmi se v rezervoarju razmnožujejo. Nastajajo lepljive sluzi, ki se primejo notranjih sten rezervoarja ali pa prosto plavajo po gorivu. Na stenah nastane pravi film sluzi, debel tudi nekaj mm. Dokler je plovilo v mirovanju, tudi mikroorganizmi mirno živijo in se veselo razmnožujejo. Ko pa se odpravimo na plovbo in zaplujemo v razburkano morje, pa se gorivo v rezervoarju začne pretakati in ločevati sluzi s sten rezervoarja. Te se pomešajo z gorivom in potujejo proti filtru goriva. Ta jih sicer zadrži, a ko je količina sluzi velika, se filter zamaši in ne prepušča več goriva. Prvi znaki zamašitve goriva so premajhen dotok goriva, ki najprej povzroči nemirno delovanje motorja, nato pa se pretok popolnoma prekine in motor ugasne. Preden bomo motor lahko ponovno prižgali, bo potrebno zamenjati filter. Če se je v rezervoarju nabrala velika količina sluzi, obstaja velika verjetnost, da bo tudi nov filter kmalu zamašen.  Večje količine mikroorganizmov lahko zamašijo tudi dovodne cevi do filtra goriva, manjše količine, ki so se prebile skozi filter goriva pa lahko zamašijo injektorje na motorju. Reševanje nastale situacije med plovbo je praktično nemogoče.

To pa ni edini problem. Stranski produkti življenja mikroorganizmov so pogosto kisline. Le te se pomešajo z vodo na dnu rezervoarja in lahko povzročijo rjavenje v kolikor so rezervoarji kovinski. Po daljšem času njihove aktivnosti lahko rezervoarji prerjavijo in začnejo puščati. Dieselsko gorivo začne počasi iztekati v kalužo.

Kako se zaščitimo?

Ko je rezervoar goriva okužen z mikroorganizmi, je njegova dekontaminacija zahtevna in dolgotrajna. Zato se je pametno preventivo zaščititi pred razmnoževanjem mikroorganizmov v gorivu. Na trgu so na voljo različni preparati, ki uspešno zavirajo razmnoževanje. Če jih bomo uporabili bodo mikroorganizmi v manjših količinah prešli filter goriva in zgoreli v motorju brez kakršnih koli vplivov na delovanje motorja.  Dodajamo jih direktno v rezervoar goriva. Ker so preparati običajno koncentrirani, jih dodajamo v majhnih količinah. Da bi le ti v celoti dosegli rezervoar in se pomešali z gorivom, jih je najbolje dodajati pred točenjem goriva, ali pa primešati manjši posodi z gorivom (5 ali 10  l), nato pa vsebino natočiti v rezervoar na plovilu.

Izbiramo lahko med preparati, ki vsebujejo strupe. Ti mikroorganizme pobijejo: Druga vrsta preparatov so tisti, ki vsebujejo encime. Le ti imajo več učinkov in so biološko bolj sprejemljivi. Zavirajo razvoj mikroorganizmov, povečujejo učinkovitejšo porabo goriva, mirnejši tek motorja,  zmanjšujejo emisije plinov ter čistijo sistem dovoda goriva vse do injektorjev v motorju. Poleg tega so sposobni vodo, sluzi mikroorganizmov in druge nečistoče v gorivu razbiti na sub-mikronske delce, ki preidejo filter goriva in zgorijo med delovanjem motorja brez negativnih učinkov.

Koko izbrati pravi preparat?

Preparati se med seboj razlikujejo. Različna je njihova uporaba, doziranje in učinkovanje. Zato se pred izbiro preparat dobro posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pomagal pravilno uporabiti sredstvo in učinkovito odstraniti mikroorganizme iz rezervoarja.

Osnovne lastnosti, ki jih mora imeti preparat:

• naj bol ekološko sprejemljiv in varen za uporabo
• naj učinkovito deluje v čim večjem temperaturnem območju
• delovanje naj bo dolgoročno
• naj popolnoma zgori med delovanjem motorja
• naj ne škoduje delom dotoka goriva in delom motorja