Z današnjim dnem se spet spreminja epidemiološka slika držav. Posodobljeni so seznami rdečih, oranžnih in zelenih držav.

Z današnjim dnem je vse večje število administrativnih enot – županij, kot jih imenujejo na Hrvaškem, oranžnih. Niso več na seznamu rdečih. To pomeni, da je vračanje v Slovenijo iz teh delov Hrvaške varno in zato ni treba opravljati testa in ni potrebna 14- oziroma 10-dnevna karantena.

Na rdečem seznamu ostajajo:

Dubrovniško-neretvanska

• Liško-senjska
• Splitsko-dalmatinska
• Virovitiško-podravska
• Brodsko-posavska
• Požeško-slavonska

Od danes dalje je tako možno jadrati v:

• Istrski županiji
• Primorsko-goranski županiji
• Zadarski županiji
• Šibensko-kninski županiji

Pred vsakim začetkom plovbe se je nanjo treba pripraviti. Pripraviti se na plovbo pa pomeni tudi sprejeti odločitev, ali je sploh varno izpluti.

Dilema, ali izplujemo ali ne, se lahko pojavi prvi ali kateri koli drugi dan naše plovbe. Če smo s plovilom privezani v varnem pristanu, na morju pa vladajo slabe razmere za plovbo, je treba razmisliti, ali je sploh varno izpluti, kako bomo pluli, in seveda, kako bomo pristali ali pa se zasidrali, ko bomo plovbo končali.

Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je, ali bo izplutje varno za posadko, ali bo varno za plovilo in seveda, ali imamo dovolj znanja in izkušenj, da bo plovba varna. Če je kateri od odgovorov na ta vprašanja ne, potem ne smemo izpluti. Velika mera samokritike bo pomagala pri pravi odločitvi. Ne precenjujte se. Narava je močnejša od nas.

V videu si lahko ogledate tipičen primer pogojev, ki niso varni za plovbo. Jadralci so z jadrnico izpluli iz pristanišča marine Porto di Roma v Ostii (Italija). Njihova plovba se je končala na zunanjem valobranu marine.

Video: FB Fabio Martines

Zaradi svetovne korona krize se ogromna škoda povzroča v segmentu križarjenj. Ker so ladje, ki ne plujejo in ne prinašajo denarja, ogromen strošek, so lastniki prisiljeni v drastične ukrepe. Če jim ladje ne uspe prodati, je ceneje, da jo dajo v razrez in stroške pokrijejo z odpadnim železom. Kriza za lastnike je postala priložnost za podjetja, ki se ukvarjajo z razrezom ladij.

V Turčiji je že do sedaj obratovalo več ladjedelnic, ki so se ukvarjale z razgradnjo tovornih ladij. Zaradi krize v industriji luksuznih križarjenj pa so na njihova vrata potrkali številni ladjarji. Svoje luksuzne križarke so odpeljali na njihovo zadnjo plovbo. V turškem pristanišču Aliaga je eden izmed večjih obratov za razgradnjo ladij. Lastniki križark so k njim na razrez pripeljali že pet večjih križark, v kratkem pa se jim bodo pridružile še tri. Prihajajo iz Anglije Italije in tudi iz ZDA.

Za popolno razgradnjo ene križarke potrebujejo šest mesecev. Za delo je potrebnih 100 delavcev. V mesecu januarju, ko sveta še ni prizadela korona kriza, so mesečno pridelali 700.000 ton odpadnega železa. Do konca leta pričakujejo, da se bo količina povečala na 1.100.000 ton mesečno. Poleg odpadnega železa zaslužijo tudi s prodajo opreme. Na ladjah je pohištvo, kuhinjska in druga oprema. Vse to lahko prodajo na trgu. Njihovi kupci so pogosto hoteli.

Vir: Youtube, Reuters