Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila neverjetna pomorska nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je dobesedno prerezala minolovec Kallisto grške vojne mornarice.

V neposredni bližini grškega mesta Piraeus se je zgodila neverjetna navtična nesreča. Tovorna ladja podjetja Maersk je trčila v minolovec in ga dobesedno razpolovila. Po poročanju grške televizije, naj bi do tako tragične nesreče prišlo zaradi načina gradnje minolovca. Ker je bil izdelan iz karbonskih vlaken in okrepljene stekloplastike, naj bi bil izjemno občutljiv na tako hude udarce.

Grški minolovec Kallisto je izdelalo podjetje Vosper Thornycroft v začetku osemdesetih let. Ko je bil zgrajen, je bila to ena izmed največjih vojaških ladij na svetu, ki je bila izdelana iz stekloplatike. Običajno gradnjo iz tega materiala uporabljajo zaradi manjše nevarnosti pri razminiranju min, ki so občutljive na kovinske materiale in seveda na magnetne sile. Steklopastika istočasno zmanjšuje zvočni odtis plovila, kar zmanjšuje možnost sproženja min, ki se aktivirajo na zvok.

Natančen razlog, zakaj je prišlo do tragične nesreče, za zdaj še ni znan. Nesreča naj bi se zgodila, ko je minolovec Kallisto zapuščal pristanišče. Kapitana ladje Maersk Launceston, ki je prepolovila minolovca, so po nesreči aretirali. Dva člana posadke minolovca so po nesreči odpeljali v bolnišnico, medtem ko je preostala 25-članska posadka nesrečo preživela brez telesnih poškodb. Tovorna ladja Maersk Launceston ima do nadaljnjega prepovedano plovbo, dokler ne ugotovijo, do kakšnih poškodb ladje je prišlo med trkom.

Ob 01.18 uri ponoči je kopenska ekipa PRB prejela veselo novico. Njihovega jadralca Kevina Escoffierja, ki je moral zapustiti svojo jadrnico in se vkrcati na rešilni splav, je rešil sotekmovalec Jean le Cam.

Jean le Cam je še enkrat dokazal, da je jadralec v pravem pomenu besede. Ne le da s svojimi jadralskimi sposobnostmi in znanjem navdušuje cel svet, pokazal je tudi, da je nesebičen in da je življenje sotekmovalcev, pa čeprav konkurentov, bistveno bolj pomembno kot uvrstitev na regati. Ko je slišal za težave na jadrnici PRB, je smer plovbe nemudoma spremenil proti zadnji znani lokaciji Escoffierja in se odpravil na reševanje.

Kako je potekalo reševanje

Escoffier je moral svojo jadrnico PRB zapustiti ob 13.46 uri zaradi vdora vode. Vkrcal se je na reševalni splav in oddal klic v sili. Nahajal se je 840 nmi jugozahodno od mesta Cape Town v Južni Afriki. EPIRB, ki ga je Escoffier aktiviral na jadrnici, je poslal zadnjo znano lokacijo plovila. Organizator regate je takoj po prejemu lokacije s pomočjo simulacije predvidel, kam bosta Escoffierja odnesla morski tok in veter. Organizator je lokacijo poslal Jeanu le Camu, ki je do lokacije priplul z zmanjšano hitrostjo. Žal na lokaciji ni našel ničesar. Zato je zaplul naprej proti jugovzhodu s hitrostjo okrog 1,5 vozla. Plul je s tretjo krajšavo na glavnem jadru in brez motorja. Nato je izginil z zaslona. V organizacijskem odboru regate so bili zaskrbljeni. Nato pa veselo presenečenje. Ob 1.06 uri (UTC) se je z jadrnice javil Jean le Cam. »On je v redu. Vse je dobro.« Da je uspešno rešil sotekmovalca, so videli tudi na kopnem. Jean le Cam ima v plovilu nameščeno videokamero. Ko je šel za delovno mizo, je v ozadju videti tudi Kevina v njegovi reševalni obleki.

Kaj se je dogajalo na južnem Atlantiku

Ko je Kevin prišel k sebi, je sporočil, kaj se je dejansko dogajalo na njegovi jadrnici. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti med 25 in 30 vozli. Valovi so dosegali višino 5 m. Plul je s hitrostjo skoraj 20 vozlov. Njegova jadrnica je pri tej hitrosti trčila s premcem navzdol v val in se dobesedno prelomila na pol. Imel je le nekaj sekund časa, da je pograbil svojo reševalno obleko in reševalni splav.

Po zaključku letošnje poletne sezone se je začela obnova mostu na otok Krk. Promet je trenutno organiziran izmenično v eni smeri, jutri pa se obeta popolna zapora.

Popolna zapora mostu na otok Krk bo potekala v noči s srede na četrtek. Zaradi poškodb voznega pasu, ki se trenutno uporablja za promet v obeh smereh, bodo prisiljeni most zapreti v celoti in izvesti sanacijo poškodovanega dela. Most se bo zaprl v sredo, 11. 11., ob 23. uri in bo zaprt vse do četrtka, 12. 11. 2020, do 5. ure. V tem času promet ne bo možen v nobeni smeri.

Če jim sanacije ne bo uspelo opraviti v eni noči, bo most zaprt tudi v četrtek, 12. 11., od 23. ure do petka, 13. 11. 2020, do 5. ure zjutraj.