Kadar plujemo po odprtem morju, so ena večjih nevarnosti neznani plavajoči predmeti. Če jih ne opazimo pravočasno, lahko vanje trčimo in verjetnost za katastrofalne posledice je velika. Med predmeti, ki plavajo po morjih so tudi tovorni kontejnerji, ki padejo s tovornih ladij med plovbo.

Koliko je teh kontejnerjev, ki padejo v vodo, je bila dolgo časa velika uganka. Krožile so govorice, da v morju konča med nekaj pa vse do 10.000 kontejnerjev letno. Do leta 2010 se niso vodile nobene evidence o tem koliko kontejnerjev letno dejansko konča v morju. Ker se na svetu letno pretovori preko 150 milijonov kontejnerjev v ladijskem transportu (številke naraščajo iz leta v leto), lahko še tako majhen odstotek izgubljenih kontejnerjev pomeni izjemno visoko številko.

Z letom 2011 se je pričelo prvo štetje izgubljenih kontejnerjev. Svetovna transportna organizacija je na podlagi starih podatkov od leta 2008 do 2010 pridobila prvo okvirno številko. V povprečju naj bi letno v morju končalo 350 kontejnerjev. Ocena je bila povprečna in ni predvidevala večje pomorske nesreče, pri kateri bi končalo večje število kontejnerjev v morju.

V nadaljnjih letih so uspeli pridobiti kar 86% svetovnih ladjarjev, da so pričeli sodelovati v statistiki. Na letih 2011-2014 je bilo v povprečju letno izgubljenih 733 kontejnerjev ne upoštevajoč katastrofalne nesreče. V primeru, da upoštevamo še takšno nesrečo številke drastično narastejo. Leta 2013 se je potopila ladja MOL Comfort. Na krovu je nosila 4293 kontejnerjev. Letno povprečje je tako znašalo kar 2683 izgubljenih kontejnerjev. Podobna a nekoliko manjša nesreča se je zgodila tudi leta 2011, ko je pred Novo Zelandijo nasedla ladja M/V Rena. V morju je končalo vsej 900 kontejnerjev.

Če seštejemo vse izgube kontejnerjev od leta 2011 do danes, v morju letno konča približno 1500 kontejnerjev. Večji del se kmalu po nesreči potopi na morsko dno, nekateri pa pol potopljeni še nekaj časa krožijo po odprtih morjih in ogrožajo plovbo. Od kar se vodi statistika, se je močno povečalo zavedanje o nevarnostih, ki jih povzročajo izgubljeni kontejnerji tako za plovbo, kakor tudi za okolje. Industrija je že pristopila k izvajanju ukrepov, ki bodo številke zmanjšali s ciljem, da se prepreči izguba enega samega kontejnerja.

Vir: worldshipping.org

INTERNAUTICA se v letu 2019 seli na NOVO, prostornejšo lokacijo, termin dogodka pa ostaja še naprej v pomladnem času, v dneh od 16. do 19. maja 2019.

Pri iskanju boljše učinkovitosti in višje kakovosti storitev so se pri Internautici odločili, da je čas za selitev v prostor, ki bo razstavljavcem zagotavljal najboljšo izpostavljenost ciljnim skupinam, nove razstavne zmogljivosti in še boljše prodajne možnosti.

KJE bodo postavljene nove razstavne površine vam v tem trenutku še ne bomo razkrili, vsekakor pa velja, da kljub zanimanju nekaterih sosednjih držav, mednarodna razstava navtike ostaja na prelepi slovenski obali - kjer INTERNAUTICA domuje že skoraj 25 let.

Novo lokacijo bo organizator objavili v tem mesecu, zato pazljivo spremljajte naše novice.

Razstavne površine INTERNAUTICE 2019 bodo ponudile razstavljavcem nove možnosti za predstavitve in popestritev razstavnih programov, vključno s številnimi novimi prireditvami.

• Ekskluzivni razstavni prostori za jahte, navtične blagovne znamke in premiere
• Privezna mesta za večje jahte brez omejitve dolžine
• Večje razstavne površine in več obiskovalcev kot doslej
• Tradicionalna nagrada za Jadransko plovilo leta, pri kateri sodelujejo vodilni mednarodni strokovnjaki
• Različne športne prireditve, vključno z že uveljavljenim SUP tekmovanjem in jadralnimi regatami
• Pobude za ohranjanje trajnostnega razvoja, vključno s projektom Green Avenue in kampanjo #ReThinkPlastic

In še več ...

Po podatkih zadnjega poročila o analizi svetovnega navtičnega trga lahko pričakujemo, da se bodo prodajni rezultati v naslednjih letih še okrepili, zato v letu 2019 na INTERNAUTICI pričakujejo veliko novih domačih in mednarodnih obiskovalcev ter kupcev.

Imate manjše plovilo a bi kljub temu v zalivu radi spili hladno pijačo in poslušali glasbo?  Če imate le eno baterijo, potem ne priporočamo priklopa hladilnika in radia. Izpraznite lahko akumulator in motorja ne boste več prižgali.

Rešitev problema je enostavna. Na plovilo vgradite dodatno baterijo. Priklop mora biti izveden pravilno v nasprotnem boste v enakih težavah, kot če bi imeli zgolj eno baterijo. Enostaven vzporeden priklop druge baterije ni primerna rešitev.

Predal (zgoraj) - Stikalo za priklop dveh baterij (spodaj)

Prednosti namestitve druge baterije

• brezskrbna uporaba porabnikov, ko ste na sidru (hladilnik, radio, VHF,….)
• več električne energije pri zagonu motorja
• zagon motorja, ko odpove štartna baterija

Slabosti

• dodatna teža na plovilu
• daljši čas polnjenja baterij

Kaj potrebujemo

1. Dodatna baterija (štartna/porabniška) (200-400 EUR)
2. Stikalo (50 EUR)
3. Kabli s priključki (30 EUR)
4. Škatla za namestitev oziroma nosilci za pritrditev akumulatorja (20 EUR)
5. Drobni material (20 EUR)

Pravilen izbor opreme

Primeren akumulator za priklop uporabnikov je tako imenovani servisni akumulator. Za razliko od zagonskih akumulatorjev omogoča globlje praznjenje in večje število ciklov praznjenja. Zaradi slednjega se te vrste akumulatorji imenujejo tudi ciklični. Primerni so akumulatorji z tekočim elektrolitom, AGM akumulatorji ali gel akumulatorji. Omogočajo med 400 pa vse do 1200 globokih praznjenj (praznjenje preko 40% kapacitete). Drugi dejavnik, ki je pomemben pri nakupu baterije je kapaciteta. Večja kot bo, dlje časa bomo lahko uporabljali porabnike.

Primer izračuna:

Škatla za namestitev baterije

Za izračun vzemimo akumulator s kapaciteto 100 Ah in naj priključimo vgradni ali prenosni hladilnik s kompresorjem moči 50 W. Kompresor hladilnika se vključi le po potrebi, ko temperatura v hladilniku naraste nad nastavljeno. Ob normalni temperaturi okolja (25 C) bo kompresor hladilnika deloval približno 8 ur na dan. V primeru poletnih temperatur, ki se preko dneva dvignejo preko 30 C, bo kompresor deloval tudi 12 ur na dan. (Dejanska poraba se od deklarirane razlikuje zaradi različnih dejavnikov. Odvisna je od pogostosti odpiranja hladilnika in temperature okolice hladilnika oziroma prezračevanje.)

Ker imamo servisni-ciklični akumulator, recimo, da ga lahko izpraznimo 80% (Gel ali trakcijski akumulator. Ostale lahko praznimo le do 50%). Kar pomeni, da je na voljo 100 Ah *0,8 = 80 Ah. Pri temperaturi okolice 25 C bo hladilnik  porabil približno 1,6 Ah/h. Dnevna poraba bo znašala 38,4 Ah. Hladilnik bo deloval 80 Ah/(38,5 Ah/dan) = 2 dneva.

Pri temperaturi okolice preko 30 C in pogostem odpiranju kompresor deluje do 50% dlje časa kot običajno. Urna poraba znaša 2,5 Ah oziroma dnevna 60 Ah. Hladilnik bo deloval le 1,3 dneva dneva.

Če hladilniku dodamo še glasbo, se čas delovanja še zmanjša. Večina sodobnih vgradnih predvajalnikov glasbe ima vgrajene štiri ojačevalnike za štiri zvočnike. Izhodna moč običajno znaša 50 W glasbene moči, poraba električne energije pa znaša okrog 25 W na kanal ali 100 W za vse štiri zvočnike. Če bomo na krovu organizirali zabavo, računamo porabo (100 W/1 2V = 8,5 A) 8,5 Ah, pri nekoliko bolj zmerni glasnosti pa 5 Ah. Vsaka ura poslušanja glasbe na zmanjša čas delovanja hladilnika za več ur.

Pri izračunu smo upoštevali da je akumulator 100% napolnjen, da je njegova nazivna kapaciteta enaka deklarirani. Da je akumulator trakcijski ali gel in omogoča praznjenje do 80%. Za izračun delovanje pri temperaturi nad 30 C smo vzeli meritve porabe na povprečni poletni dan s temperaturami med 30 in 35 C, pri normalni uporabi. V primeru povečane porabe (pogosto odpiranje, vlaganje tople pijače v hladilnik) se poraba lahko še poveča.

Stikalo

Za pravilno delovanje sistema potrebujem posebno stikalo. Omogočati mora priklop dveh baterij in zagotavljati dovolj velik pretok električnega toka (250 A). Omogočati mora preklop med uporabo posamezne baterije (štartne, servisne), obeh hkrati in izklop obeh baterij.

Kabli

Za povezovanje baterij in stikala je potrebno uporabiti primerne kable. Vedno moramo izbrati primerno debelino. Ker so napetosti nizke, uporabimo čim krajše in debelejše kable in padci napetosti bodo najmanjši.

Pretanki kabli povzročajo pregrevanje in lahko povzročijo požar. Za povezovalne kable je potrebno izbrati tudi primerne spojke in jih pravilno namestiti na kable, akumulatorje in stikalo.

Namestitev in priklop

1. Na plovilu najdemo primerno mesto za namestitev druge baterije. Če je plovilo majhno in lahko, potem ga namestimo na nasproti strani kot je nameščena prva baterija zaradi primerne razporeditve teže. V kolikor dodatna teža ne bo predstavljala težave, ga namestimo v bližini prve baterije, s čemer bomo zmanjšali potrebno dolžino kablov. Baterijo pritrdimo na plovilo s sponkami ali pa ga vložimo v plastično ohišje, ki ga predhodno pritrdimo na plovilo.
2. Nato izberemo primerno mesto za namestitev stikala. Stikalo naj bo čim bliže baterijam in naj bo nameščeno na mestu, ki je enostavno dosegljivo a zopet ne na mestu, kjer se lahko zgodi, da stikalo preklopimo nenamenoma. Če imamo na plovilu dovolj prostora, vgradimo predal in v predalu namestimo stikalo.
3. Izdelamo priključne kable. Kabli naj bodo črne in rdeče barve. Za povezavo negativnih polov uporabimo črne kable, za povezavo pozitivnih polov uporabimo rdeče kable. Kable izdelamo tako, da so čim krajši. Pri izdelavi ne pozabimo, da je kable potrebno pritrditi z vezicami.
4. Pričnemo s povezovanjem kablov. Najprej povežemo pozitivne pole vsake baterije z odgovarjajočimi priključki na stikalu (glej diagram).  Ko smo povezali vse pozitivne pole, povežemo še negativne (glej diagram).

Priklop porabnikov

Negativne pole vseh porabnikov lahko priključimo na negativni pol katere koli baterije. Pozitivni pole je potrebno priključiti na baterije preko varovalk. Vsakemu porabniku je potrebno nameniti lastno varovalko primerne moči. Pozitivni vod namenjen porabnikom priključimo na priključek C (COM – skupni vod) na stikalu in ga povežemo z ohišjem varovalk. Vsak porabnik priključimo na svojo varovalko. Varovalko izberemo primerno porabniku. Velikost varovalke izračunamo glede na moč porabnika. Če imamo hladilnik z močjo 50 W potem skozenj teče tok I=P/U I=50 W / 12V = 4,16 A. Zagonski tok, pri vklopu hladilnika je bistveno višji kot tok, ki teče med delovanjem (tudi do 6x). Zato bo potrebna varovalka vsaj 15A. Primerno moramo izbrati tudi debelino kablov. Debelina je odvisna od toka in dolžine. Po zgornji tabeli bo v primeru dolžine do 2 m, potreben kabel vsaj 6 mm2, če je kabel daljši pa moramo izbrati vsaj 10 mm2.

Uporaba sistema

Dobro si zapomnite na katero pozicijo na stikalu je priključena katera baterija. Namreč ni pomembno ali ste štartno baterijo priključili na pozicijo 1 ali 2. Pomembno je le da veste kam je priključena katera. Pred vžigom motorja stikalo premaknite na pozicijo »All« ali »Both« ali »1+2« glede na označbe na stikalu. Med delovanjem motorja naj bo stikalo v tej poziciji. Ko priplujete v zaliv in izključite motor, preklopite na servisno baterijo. Če ste jo priključili na položaj »2« (glede na skico), potem preklopite na »2«. Ko zapustite plovilo na privezu, preklopite na položaj »OFF«. Vsi porabniki bodo izključeni in bateriji se ne morata izprazniti.