Veter je obrnil na severnik, a sva se od aljaške obale v preteklih dveh dneh oddaljila že za štirideset milj, zato sem kurz zdaj lahko popravil direktno na zahod, kakšnih dvajset milj severno od rta Barrow. Z vetrom v bok sva hitro napredovala in vse je kazalo da bova mimo rta prijadrala še pred večerom tretjega dne in še pred napovedano hladno fronto, s katero bo prišel tudi neugodni zahodnik. V naši interni regati sva preko noči prehitela Sentijn, Thindra je bila dobrih petnajst milj pred nama, Caprivi pa je nekoliko zaostajal in lovil Sentijn.
Medtem ko sem počival v svoji kabini in je na krovu dežural Dušan, me je le ta začel glasno klicati, naj takoj pridem na krov. Hitro sem bil na palubi in videl Dušana na premcu, kako je iz vode vleče genovo. Pomagal sem mu, da sva na krov potegnila še preostanek jadra. Dušan mi je rekel, da se je jadro kar naenkrat odpelo in padlo v vodo. Najprej sem mislil, da se je genova izpulila iz utora v profilu navijalnega mehanizma, potem pa sem v zanki na zgornjem robu jadra videl skrivljeni in izpuljeni škopec, in mi je bilo jasno, da je to vzrok najinih težav.
Pogledal sem na vrh jambora in videl, da je zgornji ležaj navijalnega mehanizma genove ostal na vrhu in ga od spodaj nisem mogel spustiti na palubo, da bi genovo lahko dvignila na jambor. Premišljeval sem, kaj bi bilo najboljše storiti. Nadaljevala sva sicer z jadranjem z glavnim jadrom, a nisva bila hitra. V prtljažnem prostoru imam rezervni flok, ki ga s sponkami lahko spredaj namestim na kater pripono, vendar se tega jadra ne da navijati in krajšati v močnem vetru, zato sem se odločil, da poskusim z Dušanovo pomočjo splezati na vrh jambora in popraviti zgornji ležaj genove ter ga po tirnici spustiti na palubo. Valovi se mi niso zdeli preveliki in jambor ni zelo močno opletal levo in desno, saj sta veter in napeto glavno jadro lepo ublažila zibanje barke.
Toplo sem se oblekel, pripravil nekaj orodja, na dvižnico spinakerja namestil sedež in se pripasal vanj, potem sem kot varovalno vrv nase navezal še rezervno dvižnico genove in začel plezati na jambor. Do sredine jambora imam nameščene stopalke in do tam je bilo plezanje hitro, Dušan je od spodaj le vlekel obe vrvi in me varoval. Od sredine naprej pa je bilo vse odvisno le od Dušana in njegovih mišic, ko je vrtel vitel in me počasi dvigoval proti vrhu jambora. Visel sem kot hruška in se krepko oprijemal jambora, da me opletanje na valovih ne bi odtrgalo stran od jambora in bi me potem metalo naokoli in butalo ob pletenice in jambor. Za popestritev je začel naletavati sneg iz oblakov prihajajoče hladne fronte.
Brez zapletov me je Dušan po nekaj minutah dvignil do vrha, kjer sem videl, da je zgornji ležaj navijalnega mehanizma genove snet s profilne letve in zagozden med jambor in sprednjo pripono. Izpuljen je bil tudi plastični zaključek profilne letve. S tresočimi rokami mi je ležaj uspelo natakniti nazaj na profilno letev in ga potem skupaj z dvižnico spustiti navzdol do palube, zaključka profila pa si na opletajočem jamboru nisem upal popravljati in bo moral počakati na mirnejše morje. Spust z jambora je šel gladko in hitreje kot dvig. Dušan ima dovolj alpinističnih izkušenj, da me je varno spustil na palubo, jaz pa sem se moral le dovolj močno držati jambora, da me zibanje ni odtrgalo. Na jambor sva dvignila genovo, jo napela in lahko sva si oddahnila. Zdelo se mi je, da vse skupaj ni trajalo dolgo, a ko sem pogledal na uro na ploterju, sem videl, da sem na jamboru visel dobro uro in da je avtopilot v tem času po svoje naredil nekaj obratov.
Veter se je vmes obrnil na severozahodnik in oslabel, zato sem kurz popravil na jugozahod, nekoliko nad približno trideset milj oddaljeni rt Barrow. Barka je nekoliko pospešila, čas do prihoda fronte in neugodnega zahodnika se je iztekal. Jadrnica Thindra, ki sva se ji pred težavami približala na deset milj, nama je spet pobegnila in se je zdaj že bližala rtu Barrow.
| < Arktični ocean 1. del | Misija zaključena 1. del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
