Ponoči se je zahodnik polegel in morje na sidrišču se je popolnoma umirilo. S posadko jadrnice Caprivi smo se zvečer dogovorili, da bomo proti Aljaski izpluli v drugem delu noči.
Polovico dneva sem prespal, zato sem bil popolnoma zbujen že sredi noči. Na jadrnici Caprivi, ki je bila zasidrana v bližini, ni bilo luči in nikogar ni bilo videti na palubi. Premišljeval sem, ali naj jih zbudim za skupni odhod, ali pa pustim, naj spijo še naprej. Na računalniku sem preko Starlinka še enkrat pregledal najnovejše vremenske napovedi, ki so še vedno kazale, da se bo veter popoldne začel obračati na ugodni vzhodnik, ki bo potem vztrajal še dva dni in se potem postopoma preko severnika obrnil na zahodnik. Na Capriviju je bilo še vedno vse mirno. Dvignil sem sidro in z Dušanom sva po brezvetrju okoli Herschla odplula proti Aljaski, na Caprivi pa sem poslal mail, da jih nisem želel buditi in da jih bom zjutraj obvestil, kakšne so razmere zunaj na odprtem.
S Caprivija je zjutraj prišel mail, v katerem sta me Jade in Ben v šali obtožila, da sem se spet na skrivaj splazil s sidrišča, da bi jih prehitel do cilja. Napovedala sta, da nas bodo kmalu prehiteli in hkrati sporočila, da sta pred nami trideset in dvajset milj pred nami jadrnici Thindra in Sentijn, ki sta spustili postanek v Tuktoyaktuku in na Herschlu. Za ti dve jadrnici nisem vedel, da sta nas prehiteli med našim postankom na Herschlu. Preko mailov in facebooka smo si v teku dneva z vsemi izmenjali naše pozicije in se dogovorili za interno regato do rta Barrow.
Zjutraj je vzhodnik začel kodrati morje in se do poldneva okrepil do uporabne hitrosti, da sva razpela jadra in ustavila motor. V daljavi na jugu so se lepo videle zasnežene kanadske in ameriške gore. Prejadrala sva mejo med ZDA in Kanado, zato sva z jambora snela kanadsko zastavo in jo nadomestila z ameriško.
Zaradi nasprotnega toka ob obali morava jadrati malo bolj proti severu, kjer je toka manj in napredovanje hitrejše. Za četrtek in petek so popoldanske napovedi pokazale, da se bo vreme spet zapletlo in težko ocenim, ali bova do takrat že lahko objadrala rt Barow ali pa bova morala spet iskati kakšno zatočišče že prej. Toda morje ob obali v daljni okolici Barowa je povsod zelo plitvo in za Skokico v preplitvih zalivih pred rtom najbrž ne bo mogoče najti varnega sidrišča. Poleg nasprotnega toka ob obali so nevarnost pri plovbi ponoči predstavljali še ostanki ledenih plošč, ki so jih za obalno območje prikazovale ameriške karte ledu.
Nasprotni morski tok se je z oddaljenostjo od obale nekoliko zmanjšal, a nama je še vedno kradel blizu dva vozla hitrosti, kar ni ravno najboljše vplivalo na moje razpoloženje. Merilec hitrosti po vodi je kazal hitrost okrog šestih vozlov, GPS pa le štiri. Za nameček pa je veter proti večeru spet oslabel in spustila se je megla. Zagnal sem motor in dežurstvo za krmilom za nekaj ur prepustil Dušanu.
Megla je vztrajala še celo noč, potem pa se je dvignila in veter se je spet dovolj okrepil, da sva ustavila motor in skoraj cel dan uživala v lepem hitrem jadranju. Posledica malo bolj športnega jadranja je bila polomljena ročica vitla, s katerim zategujemo vrvi škotine sprednjega jadra. To je že tretja polomljena ročica na letošnji poti in pri lomljenju ročic sem se zdaj izenačil z Alešem in Dušanom. Iz predala sem vzel še zadnjo rezervo in jo namestil na vitel.
| < Do Tuktoyaktuka 2. del | Arktični ocean 2.del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
