Drvenik Veli

Drvenik Veli je najjužnejši otok srednje Dalmacije. Najbližja luka, kateri gravitira otok, je v Trogiru, nekoliko bolj oddaljena pa je Splitska luka. Otok je dolg približno 5 in širok 4 kilometre. Zaradi slabe povezanosti s kopnim, v luki Drvenik stanuje samo še dobrih 200 prebivalcev. V okolici Velikega Drvenika se nahajajo še manjši otoki. Na jugovzhodni strani ležita otoka Krknjaš mali in Krknjaš Veli, ki tvorita priljubljeno sidrišče Krknjaš. Na jugozahodni strani leži otok Orud, na severozahodni majhen otoček Malta.

Otok je prvič omenjen v 13. stoletju pod imenom Zirona ali pa Zerona. Do 15. stoletja je bil otok nenaseljen. Prvi naseljenci na njem so bili Hrvati, ki so se zaradi turških vpadov s kopnega umaknili na otoke. Konec 15. stoletja je bil otok že stalno naseljen. Otok naj bi poselili priseljenci iz Drvenika pri Makarski, od koder izvira današnje ime otoka. Leta 1521 je bil opravljen prvi popis otoka. Na njem je takrat živelo 26 družin. Lastnik zemlje na otoku je bila trogirska občina. Družine so se večinoma ukvarjale s poljedelstvom. Najemnino za zemljo so plačevali v naturalijah. Načeloma je to znašalo 1/6 ali pa 1/7 pridelka. Na poljih so pridelovali predvsem žitarice. Zaradi možnosti izvoza olja in vina so vedno na več polj nasadili oljke in vinsko trto. Sčasoma se je močno razvila tudi živinoreja. Posamezne družine so imele v lasti tudi po 50 koz in več. V začetku 17. stoletja so domačini postavili prvi mlin za mletje oliv. Prav tako je bila v tem stoletju izdana prva knjiga z otoka, ki so jo natisnili v Rimu. Leta 1705 je bil na Drveniku Velem izveden popis prebivalstva. Na njem je stalno prebivalo 126 ljudi. Domačini so se z ribolovom začeli ukvarjati šele v začetku 18. stoletja. Z gospodarskim razvojem otoka, se je večalo tudi prebivalstvo. V začetku 19. stoletja je na njem stalno prebivalo kar 570 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je otok pripadal Italjanski kraljevini. Po kapitulaciji pa so na otok prišli Nemci. Več kot 200 vojakov je na otoku postavilo preko 40.000 min. Nemci so na otoku vztrajali vse do sredine oktobra leta 1944. Po koncu vojne so se domačini še naprej ukvarjali z utečenimi gospodarskimi panogami. Svoje pridelke so prodajali preko zadruge >Sloboda<. Zaradi slabega razvoja otoka se je pričelo stalno prebivalstvo na otoku zmanjševati. Leta 1991, ko je bil izveden popis, je živelo na Drveniku Velem le še 107 prebivalcev in 405 hiš. Tako lahko izračunamo, da so vsakemu prebivalcu na otoku pripadale skoraj 4 hiše.

Plovilo lahko varno privežete v luki Drvenik Veli, ki je zaščitena pred vsemi vetrovi. Privez je možen na pomolu, možno pa je tudi sidrati v zalivu na globini 5 do 10 metrov. Za privez je primerna tudi uvala Krknjaš, ki z otokoma Krknjaš Veli in Mali tvori priljubljeno sidrišče. Sidrišče je odprto na južne vetrove.