Silba

Otok Silba je izjemno priljubljen otok tako med navtičnimi kot med kopenskimi turisti. Njegova sproščujoča atmosfera privablja goste že več stoletij. Je eden izmed otokov, na katerem ni avtomobilov. Kraljujejo pešpoti, mir in tišina, ki jo vsake toliko prekine ropot starega motokultivatorja, ki ga na otoku uporabljajo za prevoz tovora.

Otok Silba je iz ptičje perspektive podoben osmici. V najožjem delu sta dve luki. Na zahodni obali luka Žalič in na vzhodni luka Mul. Med eno in drugo se razteza vas Silba, ki ima svoj center na sredini, na grebenu. Na njem je majhen trg s cerkvijo in ločenim zvonikom, več gostiln in majhna trgovina. Hkrati je tudi križišče poti, ki vodijo po otoku. Povezuje vzhodno in zahodno luko, jug otoka, kjer stoji cerkev sveti Ante in sidrišče z istim imenom, ter severni del, na katerem je Vrh, najvišja točka otoka, ki meri 83 m in Stolp ljubezni oziroma Tureta, kot jo imenujejo domačini.

ZGODOVINA

Otok Silba je prvič omenjen v devetem stoletju. Leta 827 je pripadal zadarski občini, ki pa ga je leta 1073 darovala samostanu sv. Marije. Pozneje otok prešel pod oblast Beneške republike, ki pa ga je leta 1639 prodala za 12.350 dukatov kapitanu Franu Soppeju. Pozneje je otok prišel v last beneške družine Morosini. Leta 1770 je družina uvedla na otoku plačevanje davščine – četrtine v denarju in ne več v naravi. Vsi prebivalci skupaj so morali plačati 2000 beneških lir, sorazmerno glede na velikost posesti. Leta 1838 so otok prodali za 28.500 avstrijskih lir družini Ragusin iz Velikega Lošinja. Po trinajstih letih se je družina odločila, da otok proda prebivalcem. Ves čas so se morali prebivalci Silbe braniti pred gusarji, ki so ropali otoke. Zato so v več uvalah, kjer se je bilo lahko izkrcati, zgradili stražarnice. Še danes vidimo ostanke v uvalah Papratnici, Mulu in sv. Ante. Zaradi svoje lege je bila Silba idealno mesto za razvoj ladjarstva in plovbe. Kapitani s Silbe so vodili ladje po Črnem in Sredozemskem morju. Po velikosti flote je bila močnejša od lošinjske, ki je bila v tem času bistveno večja. Leta 1900 je Silba štela več kot 1200 prebivalcev, sedaj pa jih na njej prebiva le še slabih 300.

SILBA DANES

Silba je danes turističen otok. Številne nepremičnine so obnovljene. Na otoku pozimi živi manj kot 300 ljudi. Poleti pa se ta številka močno poveča. Na voljo so številni apartmaji, gostilne in znameniti bar pod borovci. S plovilom lahko pristanemo v eni izmed dveh luk ali pa se privežemo na plovko v sidriščih Paprenica, Sveti Ante ali Drage pred luko Mul. Za tiste, ki raje sidrate na lastnem sidru, je na otoku manj možnosti. Na zahodni strani sta zaliva Bujsina in Lojišče, na severu Pernestica ter na jugu Južni Porat, če tudi zanj ni podeljena koncesija.

Ko pristanete, si vzemite čas za raziskovanje. Obiskati je treba Stolp ljubezni – Tureta, podvodno arheološko najdišče v zalivu Pocukmarak iz 5. in 6. stoletja ter stražarnice, ki so razporejene po otoku. Med modernejšimi zanimivostmi je vredna ogleda tudi galerija na prostem, kjer si lahko ogledate dela kiparke Marije Ujević Galetović.

O otoku Silba in njegovi bogati zgodovini krožijo številne legende. Najdete jih lahko v članku Legende z otoka Silba.