Marina Saint-Quay, natančneje Saint-Quay-Portrieux, leži na severni obali Bretanje v Franciji in velja za eno najbolj zanimivih marin v regiji zaradi izjemno velike razlike med plimo in oseko, ki lahko doseže tudi do 10 metrov. Ta naravni pojav močno vpliva na delovanje pristanišča, videz obale in življenje kraja.
Izjemen vpliv plimovanja
Plimovanje v Bretanji je med najmočnejšimi v Evropi, marina Saint-Quay pa je odličen primer tega pojava. Ob oseki se morje umakne daleč stran od obale, razkrije se morsko dno, pomoli pa so pogosto videti, kot da “visijo” nad praznim prostorom. Ob plimi se slika popolnoma spremeni: voda se hitro dvigne, marina se napolni, jadrnice in ribiški čolni pa znova plujejo.
Razlika do 10 metrov zahteva posebno infrastrukturo, zato ima marina plavajoče pomole, ki se prilagajajo višini vode. To omogoča varno privezovanje plovil ne glede na vodostaj. Vsi pomoli so pontonski. Na svojo pozicijo so pritrjeni z izjemno dolgimi stebri ob katerih se neovirano premikajo glede na vodostaj. S kopnim so povezani s mostički, ki v dolžino merijo tudi preko 20m.
Izziv in prednost za navtike
Velika razlika med plimo in oseko pomeni, da morajo navtiki skrbno načrtovati prihod in odhod iz marine. Plovni kanali niso vedno dostopni ob nizki vodi, zato je poznavanje plimskih tabel nujno. Po drugi strani pa prav to daje marini poseben čar in jo dela zanimivo za izkušene jadralce.
Za obiskovalce je plimovanje prava atrakcija. Sprehod ob obali ob oseki razkrije školjke, skalne formacije in morske bazenčke, ob plimi pa je kraj živahen, poln čolnov, kavarn in morskega dogajanja. Marina Saint-Quay tako ponuja dva povsem različna obraza v istem dnevu.
