Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

St. Helena High pressure system

Področje visokega zračnega pritiska na južnem Atlantiku St. Helena ali St. Helena High je sistem visokega zračnega pritiska, ki se razširja na južnem Atlantiku. Ker ima sistem svoj center pogosto okrog otoka St. Helena, je po njem dobil tudi ime. Razširja se na področju, ki je veliko več tisoč kilometrov in močno vpliva na plovbo v tem delu sveta.

Otok Sv. Helena

St. Helena je majhen otok v  južnem Atlantskem oceanu. Od Ria de Janeira je oddaljen 2500 nmi, od zahodne obale Afrike pa 1210 nmi. Otok vulkanskega nastanka je dolg 16 km, v širino pa meri vsega 8 km. Leta 1502 so ga odkrili Portugalci. Takrat je bil otok nenaseljen. Na otok, ki je danes del Britanskega prekomorskega teritorija, je bil oktobra leta 1815 izgnan Napoleon. Danes na otoku živi približno 5000 ljudi.

Ker je sistem na južni polobli, se vetrovi okrog sistema vrtijo v obratni smeri od urinega kazalca. Vetrovi ob zahodnih obalah južne Afrike zato pihajo iz juga proti severu. Plovba iz severozahodne Afrike proti južni Afriki je zato ob obalah otežena. Ker jadralci plujejo raje z vetrom, je plovba po zahodni strani sistema hitrejša. Tam vetrovi pihajo iz severa proti jugu, nato pa se na skrajnem jugu obrnejo proti vzhodu. To je razlog zaradi katerega večina jadralcev iz Evrope pluje najprej proti vzhodnim obalam Brazilije (Fenando ne Noronha) nato pa jih sistem ponese proti jugovzhodu, proti obalam Južno Afriške republike. Dvakratno prečkanje Atlantika je daljša a hitrejša pot, kot plovba ob zahodni obali Afrike.

Ker se sistem St. Helena premika in spreminja svojo velikost, je temu potrebno prilagoditi plovbo. Pluti je potrebno po robovih sistema, kjer pihajo vetrovi. Bliže kot smo centru sistema, manj je vetra in plovba postaja počasnejša. Velikost in natančno pozicijo sistema je potrebno spremljati in plovbo prilagoditi.

Komentarji