Novice

V članku Burja na Jadranu smo razložili zakaj piha burja, kako piha, kakšne so njene značilnosti in kakšni so valovi, ki jih povzroča. Burja lahko dosega orkanske hitrosti. V predelih kjer piha najmočneje, v tako imenovanih strženih, lahko dosega hitrosti preko 100 vozlov. Povzroča visoke in kratke valove, ki so posebej nevarni, kadar prihajajo v bok plovila.

Z dobrim poznavanjem vetra, lahko plovbo v njem prilagodimo, se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča in varno in udobno priplujemo na cilj.

Ali je potrebno izpluti

V primeru, da je napovedana močna burja, ki presega hitrosti 30 vozlov se najprej vprašajmo ali je pametno izpluti. Če lahko plovbo odložimo, potem ostanemo na varnem privezu in izplujemo, ko burja pade. Poleg nevarnosti med samo plovbo, ne smemo pozabiti, da bomo morali v takšnem vetru tudi pristati, za kar potrebujemo dobro znanje manevriranja s plovilom.

Nevarnosti plovbe v visokih valovih

Prevračanje plovila

Visoki valovi lahko naše plovilo prevrnejo. Najnevarnejši so valovi, ki trčijo v bok plovila. Plovilo je bistveno ožje, kot meri njegova dolžina, zato se bo hitreje prevrnilo kadar ga bodo zadeli valovi z boka. Proti valovom moramo zato vedno pluti pod kotom 45-90 stopinj glede na val oziroma pod kotom 0-45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo.

Prekinitev delovanja motorja

Druga nevarnost nam preti kadar plujemo z motorjem. V rezervoarju goriva so pogosto usedline. Ko plujemo po razburkanem morju, se te pomešajo z gorivom, pridejo v filter goriva in ga zamašijo. Motor se ustavi in ga ne moremo vžgati dokler ne zamenjamo filtra goriva  in očistimo dotoka goriva. Podoben problem se lahko pojavi kadar plujemo z rezervoarjem, v katerem je manjša količina godiva. Ker se to pretaka po rezervoarju, lahko v določenih trenutkih črpalka namesto goriva vsesava zrak. V kolikor se to zgodi na dieselskem motorju in zrak doseže motor, ga bo potrebno odzračiti preden ga bomo lahko ponovno vžgali. V razburkanem morju bo to zelo težko izvedljivo brez dobrega tehničnega predznanja pa celo nemogoče. Pri bencinskih motorjih bomo problem rešili lažje, a še vedno nam motor v ključnem trenutku ne bo deloval.

Trganje jader

Jadra so oblikovana, da prenašajo obremenitve med jadranjem. Materiali, šivi in vrvi so temu prilagojeni in zdržijo nekaj kratnik pričakovanih obremenitev. Nevarnost trganja jader je največja, kadar jadra niso napeta in v vetru nekontrolirano frfotajo. Na dele jadra, ki niso čvrsto pripet, zaradi efekta biča, delujejo ogromne sile, ki ga hitro pretrgajo.

Poglejmo si kako plujemo v takem vetru z motornim plovilom in kako z jadrnico.

Plovba z motornim plovilom

Ali je pametno izpluti ali ne

V razburkanem morju so večja plovila varnejša za plovbo od manjših. Običajno je plovba v valovih, ki so višji kot je širina plovila nevarna. Takšni valovi lahko hitro prevrnejo plovilo že pri majhni nepazljivosti krmarja. S plovilom krajšim od 5 m in okvirno širino 1,5m, plovbo v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo preko 15 vozlov odsvetujemo. Analogno lahko za različno velika plovila preberemo kar iz Beaufortove lestvice.

Plujmo v področju najmanjših valov

Valovi senjske burje v Baški na otoku Krk

Kadar smo že na morju in nas ujame močna burja, ali pa smo primorani izpluti, upoštevajmo lastnosti vetrov in na kašen način povzročajo valove.

Burje piha s kopnega. Največjo hitrost doseže ob obali, nato pa z oddaljenostjo od obale hitrost pada. Valovi na morju začnejo nastajati ob obali. Veter potrebuje določeno razdaljo da povzroči visoke valove. Tik ob obali s katere piha, valov ni. Z oddaljenostjo od obale valovi naraščajo, nato pa zaradi zmanjševanja moči burje padejo. Burja skoraj nikoli ne doseže vzhodne obale Italije, zato pred italijansko obalo valov burje ni več. Ker največjo nevarnost povzročajo valovi, je najbolj pluti v področjih, kjer so valovi najnižji ali pa jih celo ni. Zato poizkušamo pluti čim bliže zahodnim obalam otokov, kjer smo v zavetrju ali čim bliže obali kopna, kjer je burja sicer najmočnejša a valov ne povzroča.

Plujmo v valove

Kadar ne moramo pluti v področjih majhnih valov ali področij brez valov, moramo smer plovbe prilagoditi smeri valov. Najbolj varna je plovbe v valove. Je bolj varna kot plovba z valovi. Obračanje plovila, ter bočni zanos krme in premca pri plovbi v valove sta manjša. Plovilo je lažje vodljivo. Najbolj varno plujemo kadar plujemo direktno v valove ali pod kotom največ 45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo valovi. Če smer plovbe, ki nam jo pogojujejo valovi, ni naša želena smer, se lahko z nekoliko več dela varno približujemo svojemu cilju. Valovi burje običajno niso vsi enako visoki. Nekateri so manjši, nekateri večji. Kadar plujemo med manjšini, se poizkušamo držati želene smeri plovbe, ko pa opazimo, da se nam približuje večji val, premec obrnemo proti valu, ga prečkamo, nato pa zopet plujemo bliže svoji želeni smeri.

Kaj pa če so valovi preveliki

Morje nas lahko preseneti. Ko izplujemo iz luke ali zavetrja, valovi začno postopoma naraščati. Če plujemo na primer v Velebitskemu kanalu z obale proti otokom valovi postopoma naraščajo proti otokom. Bliže kot smo obalam otokov Rab, Pag ali Krk, višji so valovi. Če v določeni točki spoznamo, da nadaljevanje plovbe ne bo več varno imamo dve možnosti. Odločimo se lahko za nadaljevanje plovbe ali pa se s plovilom obrnemo in vrnemo v izhodišče. Oboje je lahko nevarno. Pri nadaljevanju plovbe bodo valovi še naraščali, pri obračanju plovila pa tvegamo, da se bo plovilo prevrnilo, ko bodo valovi prihajali v bok. Manever obračanja plovila lahko izvedemo, vendar moramo izbrati primeren trenutek. Na manever se moramo pripraviti.  Opazujmo valove in počakamo, da nas dosežejo najmanjši, nato pa hitro izvedimo manever obračanja. Manevr izvedemo tako, da je plovilo obrnjeno bočno na valove, ko je v kotanji, med dvema valoma. Takrat je verjetnost prevračanja najmanjša.

Plovba z jadrnico

Plovba z jadrnico je varnejša kot plovba z motornim plovilo. Možnost prevračanja plovila je manjša zaradi stabilnosti, ki jo zagotavlja kobilica. V močnem sunkovitem vetru, lahko plujemo zgolj na motor, vendar je plovba z jadri bolj varna in stabilna.

Plovba na motor

V kolikor plujemo zgolj na motor, se lahko ravnamo po predlogih za plovbo z motornim plovilom. Pri jadrnicah in plovbi v razburkanem morju ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih lahko vozimo v gorivu oziroma rezervoarju v gorivu. V dieselskem gorivu lahko živijo mikroorganizmi. Med njimi so različne vrste bakterij, kvasovke in plesni. Običajno se te kot sediment posedejo na dno rezervoarja. Ko plujemo po razburkanem morju, se pomešajo z gorivom. Po daljši plovbi zamašijo filter, pretok goriva je vse slabši, obrati motorja začnejo padati in motor na koncu motor ugasne.

Plovba z jadri

Plovba z jadri je varnejša. Jadrnice imajo motorje majhnih moči, ki so lahko v močnem vetru prešibki za plovbo. Plovba z jadri bo udobnejša. Jadra in kobilica bodo med plovbo skrbele za večjo stabilnost plovila. Plovilo se bo manj zibalo. Jadrnica bo nagnjena od vetra. Privetrna stran plovila bo dvignjena in na krov bo prihajalo manj vodnega pršca.

Površina jader

Burja piha v sunkih. Sunki lahko dosegajo do 3-kratnik hitrosti vetra. Velikost jader moramo zato prilagoditi največjim sunkom. Jadra z zmanjšano površino namestimo še preden zaplujemo v področja, kjer burja dosega največje hitrosti. Ko nas bodo dosegli močni vetrovi in močni sunki, bo zmanjšanje površine jader izjemno težko ali celo nemogoče.

Smer plovbe

Smer plovbe v burji bo potrebno prilagajati. Najkrajša pot oziroma plovba v isti smeri ne bo najbolj varna. Na krmilu bo potrebno opraviti veliko dela. Ko plujemo v veter in se nam približuje val, moramo s premcem zapluti v smeri, ki je pravokotna na val, se pravi v veter. Ko prečkamo val, plovilo obrnemo od vetra. Sprememba smeri je odvisna od velikosti valov. Višji kot bodo valovi močneje v veter bomo morali obrniti. Ekvivalentno moramo pluti tudi z vetrom (polkrma). Ko plujemo v val, zaplujemo od vetra, ko ga prečkamo zaplujemo v veter in se spustimo po valu.

1. smer vetra; 2. vrh vala; 3. dno vala; 4. želena smer plovbe; 5. najbolj varna plovba

Plujmo z občutkom

Krmar mora plovilo čutiti. Plovba na opisan način je fizikalno pogojena. Krmar z dobrim občutkom bo na tak način plul samodejno, tisti z manj občutka pa se tega lahko naučijo. Plovba ne bo enostavna. Opraviti bo potrebno veliko dela. Krmar mora biti ves čas pozoren in spremljati, kakšni valovi se mu približujejo. V teoriji bodo valovi pravokotni na smer s katere piha veter, v realnosti pa smeri valov močno variirajo. Za varno plovbo bo potrebno opraviti veliko vaje.

Plovba v burji pozimi

Pozimi je zrak hladnejši in zato gostejši. Na jadra deluje z večjo silo. Površino jader moramo temu primerno zmanjšati. Običajno je površina jader za plovbo pozimi med 10 in 15% manjša kot poleti, ko je zrak toplejši.

Najbolj problematična področja za plovbo v burji

1. Tržaški zaliv – plovba iz Pirana v Tržič  in obratno
2. Kvarner – plovba iz Pule proti Lošinju in obratno
3. Senjska vrata – Plovba z otoka Krk na otok Rab in obratno
4. Ninski zaliv – plovba iz otoka Vir proti otoku Rab in obratno
5. Šibeniška regija – plovba iz Rogoznice proti otoku Žirje in Kornatom in obratno

• Dvig cen tudi na Kornatih
• Področje visokega zračnega pritiska St. Helena High