Novice

Primerna izbira teže sidra

Za zanesljivo sidranje jo potrebno izbrati primerno sidro. Kako dobro bo sidro držalo, je odvisno od njegove oblike in teže, tipa morskega dna, teže oziroma velikosti plovila in seveda dolžine vrvi ali verige, kot smo pisali v članku Sidranje 1. Poglejmo si najbolj pogosta sidra, njihove prednosti in v kakšni podlagi so najučinkovitejša.

Bruce sidro

Sidro tipa Bruce je primerno za sidranje na morskem dnu z mivko, peskom, blatom, muljem, prodom, dobro bo držalo tudi na skalnatem dnu, je pa manj primerno za sidranje na morskem dnu poraščenem s travo. Velikost sidra, debelino in dolžino verige izberemo glede na dolžino plovila.

Danforth sidro

Sidro tipa Danforth je izjemno priljubljeno in razširjeno sidro. Dobro drži na peščeni podlagi, mivki in produ. Je primernejši za sidranje v travi kot Bruce, slabše pa drži v mulju.

Delta sidro

Sidra tipa delta se odlikujejo po nizkem centru gravitacije in se hitro vkopljejo v morsko dno. Običajno je konica sidra dodatno obtežena. Sidro solidno drži v peščenem dnu in mivki in je zelo primerno za sidranje na skalnatem terenu. Geometrija sidra je taka, da lahko silo plovila drži v eni sami točki.

Ultra sidro

Sidra Ultra so najnovejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Zaradi navzdol zakrivljene konice in teže, ki je skoncentrirana na njej, se sidro hitreje vkoplje na vseh vrstah podlage, tudi na travnati. Sidro ima unikatno prednost pred konkurenco. Del ročice sidra je votel in lahek, zato je ročica sidra vedno zgoraj, konica sidra, ki je dodatno obtežena s svincem pa spodaj. Ta lastnost sidra je izjemno pomembna tudi pri spremembi vetra v nasprotno smer. Ko se sidro v podlagi začne obračati, ali pa ga celo izvlečemo iz podlage, je konica vedno na dnu in se hitro vkoplje nazaj v dno.

Tabela: Orientacijske teže sidra glede na vrsto, dolžina in debelina sidrne verige ali vrvi

* predlagana dolžina verige in debeline vrvi, če se odločimo za kombinacijo sidrne verige in sidrne vrvi
** za varno sidranje se uporabi samo veriga v celotni dolžini

Sidra in verige navedenih dimenzij naj bi pri kvalitetnih pogojih sidranja, pravilni tehniki sidranja in pri predpostavki, da se je sidro dobro vkopalo v morsko dno, zdržale vetrove, ki pihajo s hitrostmi do 50 vozlov. Za močnejše vetrove in valove na sidrišču je potrebno poseči po težjem sidru in daljši verigi.

Bodi dober sosed v sidrišču

Sidranje v sidrišču ima svoja pravila. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati je »Kdor prej pride, prej melje«. V kolikor v sidrišče priplujete prvi, se zasidrajte na najbolj primeren način, ki bo zagotavljal varno in zanesljivo sidranje. Plovila, ki bodo prispela v sidrišče kasneje, se bodo morali prilagoditi vam. V primeru, da so v sidrišču že plovila, poiščite primerno mesto zase. Pri tem upoštevajte, da se bodo večja plovila gibala počasneje vendar v večjem radiju, manjša plovila pa se bodo v vetru gibala hitreje vendar v manjšem radiju. V močnejših vetrovih se bodo najhitreje premikala plovila z velikim zračnim uporom (velike cerade, visoka nadgradnja,…).

Pomembna stvar, ki jo moramo preveriti pred sidranjem v sidrišču, so mesta, kjer ležijo sidra, sidrne verige in vrvi drugih plovil. Sidra nikoli ne spustimo v neposredno bližino drugega sidra ali verige. Prav tako se sidrne verige nikoli ne smejo križati. Ko spuščamo sidro in sidrno verigo, se moramo prepričati, da je ne bomo spustili preko sidrne verige drugega plovila. Prav tako se ne smemo jeziti, če nas bo kateri izmed lastnikov plovil glasno opozoril, da na mestu, kjer želimo sidrati, leži njegovo sidro in veriga.

Tudi ko smo enkrat zasidrani v sidrišču, moramo stalno spremljati naše premike in preveriti ali sidro dejansko drži, orje ali pa je celo popustilo. V kolikor sidro ne drži dobro, moramo ponoviti manever sidranja.

Kako kontrolirati dolžino sidrne verige

Za varno sidranje moramo vedeti koliko verige smo spustili v morje. O primerni dolžini smo pisali v članku Sidranje 1, sedaj pa nekaj besed o načinih merjenja dolžino verige v morju.

Pri spuščanju verige brez pomagal bomo težko vedeli, koliko metrov smo je spustili v morje. Da ne bomo v dvomu ali je je preveč ali premalo, si lahko pomagamo na nekaj preprostih načinov.

Prvi način je označevanje verige. Odločimo se lahko za nakup barvnih plastičnih označevalnikov, ki jih umestimo v člene verige. Označbe so različnih barv. Namestimo jih na vsakih 5 ali 10 m in glede na barvo oznak bomo vedeli koliko metrov verige smo spustili. Slaba lastnost plastičnih označevalnikov je ta, da med dvigovanjem in spuščanjem padajo iz verige in jih bomo kmalu izgubili.

Najenostavnejši in najbolj zanesljiv način je barvanje verige z izstopajočo barvo. Uporabimo čim bolj kontrastne barve glede na barvo verige (oranžna, rumena, flourescentne barve,...). Glede na dolžino verige lahko označujemo verigo na vsakih 5 ali 10 m. Za označbo 5 m izberemo eno črtico, 10 m dve, 15m tri in tako naprej do konca verige. Tudi te oznake se bodo z redno rabo izbrisale, vendar bodo vseeno trajnejše kot s platičnimi oznakami. Ponovno barvanje oznak je najlaže opraviti ob rednem letnem vzdrževanju, ko je plovilo na kopnem.

Elektronski merilec ali števec verige je majhna naprava, ki jo namestimo poleg sidrnega vitla in meri dolžino verige, ki je stekla skozi vitlo. Inštrument namestimo na komandno konzolo, kjer bomo imeli vedno natančno kontrolo nad dolžino verige v vodi.

Preberite tudi: 

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

Teorija sidranja 1.del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

• Nasveti za varno sidranje 5. del
• Nasveti za varno sidranje 3. del - Privez na plovko, tandemsko sidro