Dieselski hrošč je ime za različne vrste mikroorganizmov, ki živijo v dieselskem gorivu, se v njem razmnožujejo in povzročajo težave. Zmanjšajo ali prekinejo lahko dotok goriva, zamašijo cevi za dovod goriva in filter goriva, okvare motorja oziroma onemogočajo njegovo pravilno delovanje.
V dieselskem gorivu lahko živijo različni mikroorganizmi. Med njimi najdemo različne bakterije, plesni in kvasovke. Najhitreje se razmnožujejo v mirujočem gorivu pri temperaturah med 10 in 60 C. Idealna temperatura, kjer mikroorganizmi doživijo pravi razcvet, pa je okrog 30 C. Mikroorganizmi se v gorivu prehranjujejo z ogljikovimi hidrati in vodo. Za uspešno razmnoževanje je dovolj že zelo majhna količina vode, ki v rezervoarje pride s kondenzacijo iz zraka. Njihovo razmnoževanje je izjemno hitro. En sam mikrob bakterije se lahko reproducira do 7.000.000 mikrobov v 24 urah. Nevarni pa niso zgolj živi mikroorganizmi. Ker je njihova življenjska doba relativno kratka, hitro umirajo. Odmrli mikroorganizmi ostajajo v rezervoarju in se v njem kopičijo.
Kako pridejo mikroorganizmi v rezervoar z gorivom?
Seveda se vprašamo, od kod lahko pridejo mikroorganizmi v naš rezervoar in v gorivo. Možnosti je več. Najbolj običajna pot je pri natakanju goriva. Mikroorganizmi so lahko že prisotni v gorivu, ki ga točimo na bencinski črpalki. V rezervoarjih na črpalkah običajno ne povzročajo problemov, ker je tam velik pretok in se ne uspejo dovolj razmnožiti. Ko pa so enkrat v rezervoarju plovila, kjer gorivo večino časa miruje, pa imajo dovolj možnosti, da se hranijo in razmnožujejo. Druga možnost je z dotakanjem s plastenkami, ki so kontaminirani. In tretja možnost je preko zraka. Sistem rezervoarjev za gorivo na plovilih ni zaprt. Vsak rezervoar ima svoj oddušnik skozi katerega je omogočen dotok zraka v rezervoar, ko iz njega porabljamo gorivo. Zaradi temperaturnih razlik se gorivo in rezervoarji krčijo in širijo, zato skozi oddušnik v rezervoar prihaja zrak, ki vsebuje tako vlago kot mikroorganizme. Vlaga se v rezervoarju kondenzira, se meša v gorivo in s seboj prinaša mikroorganizma. To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega je priporočljivo v času, ko plovila ne uporabljamo (zima), rezervoar goriva napolniti do vrha. Izmenjava zraka je zelo majhna, kondenzacija vode minimalna in možnost za kontaminacijo goriva skoraj ni.
Težave mikroorganizmov v gorivu
Mikroorganizmi se v rezervoarju razmnožujejo. Nastajajo lepljive sluzi, ki se primejo notranjih sten rezervoarja ali pa prosto plavajo po gorivu. Na stenah nastane pravi film sluzi, debel tudi nekaj mm. Dokler je plovilo v mirovanju, tudi mikroorganizmi mirno živijo in se veselo razmnožujejo. Ko pa se odpravimo na plovbo in zaplujemo v razburkano morje, pa se gorivo v rezervoarju začne pretakati in ločevati sluzi s sten rezervoarja. Te se pomešajo z gorivom in potujejo proti filtru goriva. Ta jih sicer zadrži, a ko je količina sluzi velika, se filter zamaši in ne prepušča več goriva. Prvi znaki zamašitve goriva so premajhen dotok goriva, ki najprej povzroči nemirno delovanje motorja, nato pa se pretok popolnoma prekine in motor ugasne. Preden bomo motor lahko ponovno prižgali, bo potrebno zamenjati filter. Če se je v rezervoarju nabrala velika količina sluzi, obstaja velika verjetnost, da bo tudi nov filter kmalu zamašen. Večje količine mikroorganizmov lahko zamašijo tudi dovodne cevi do filtra goriva, manjše količine, ki so se prebile skozi filter goriva pa lahko zamašijo injektorje na motorju. Reševanje nastale situacije med plovbo je praktično nemogoče.
To pa ni edini problem. Stranski produkti življenja mikroorganizmov so pogosto kisline. Le te se pomešajo z vodo na dnu rezervoarja in lahko povzročijo rjavenje v kolikor so rezervoarji kovinski. Po daljšem času njihove aktivnosti lahko rezervoarji prerjavijo in začnejo puščati. Dieselsko gorivo začne počasi iztekati v kalužo.
Kako se zaščitimo?
Ko je rezervoar goriva okužen z mikroorganizmi, je njegova dekontaminacija zahtevna in dolgotrajna. Zato se je pametno preventivo zaščititi pred razmnoževanjem mikroorganizmov v gorivu. Na trgu so na voljo različni preparati, ki uspešno zavirajo razmnoževanje. Če jih bomo uporabili bodo mikroorganizmi v manjših količinah prešli filter goriva in zgoreli v motorju brez kakršnih koli vplivov na delovanje motorja. Dodajamo jih direktno v rezervoar goriva. Ker so preparati običajno koncentrirani, jih dodajamo v majhnih količinah. Da bi le ti v celoti dosegli rezervoar in se pomešali z gorivom, jih je najbolje dodajati pred točenjem goriva, ali pa primešati manjši posodi z gorivom (5 ali 10 l), nato pa vsebino natočiti v rezervoar na plovilu.
Izbiramo lahko med preparati, ki vsebujejo strupe. Ti mikroorganizme pobijejo: Druga vrsta preparatov so tisti, ki vsebujejo encime. Le ti imajo več učinkov in so biološko bolj sprejemljivi. Zavirajo razvoj mikroorganizmov, povečujejo učinkovitejšo porabo goriva, mirnejši tek motorja, zmanjšujejo emisije plinov ter čistijo sistem dovoda goriva vse do injektorjev v motorju. Poleg tega so sposobni vodo, sluzi mikroorganizmov in druge nečistoče v gorivu razbiti na sub-mikronske delce, ki preidejo filter goriva in zgorijo med delovanjem motorja brez negativnih učinkov.
Koko izbrati pravi preparat?
Preparati se med seboj razlikujejo. Različna je njihova uporaba, doziranje in učinkovanje. Zato se pred izbiro preparat dobro posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pomagal pravilno uporabiti sredstvo in učinkovito odstraniti mikroorganizme iz rezervoarja.
Osnovne lastnosti, ki jih mora imeti preparat:
- naj bol ekološko sprejemljiv in varen za uporabo
- naj učinkovito deluje v čim večjem temperaturnem območju
- delovanje naj bo dolgoročno
- naj popolnoma zgori med delovanjem motorja
- naj ne škoduje delom dotoka goriva in delom motorja
Komentarji
RSS kanal za komentarje tega sporočila.