Vplutje na privez je eden izmed najbolj zahtevnih manevrov, ki jih izvajajo voditelji čolnov, skiperji in kapitani. Zato samo vplutje ni le tehnični, temveč tudi psihološki podvig. Številne napake se dogajajo ne le zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja, temveč tudi zaradi psihološke obremenitve pred in med izvajanjem manevra.
V tokratnem članku ne bomo pisali o tehnikah pristajanja. Osredotočili se bomo na psihološke probleme in kako lahko obremenitev pri izvajanju manevra zmanjšamo v največji meri.
Psihološki dejavniki, ki negativno vplivajo na izvedbo manevra pristajanja:
- zavedanje, da imamo malo izkušenj,
- strah pred možno poškodbo plovila,
- strah pred izgubo avtoritete oziroma ugleda dobrega kapitana in
- pritisk publike (ne naše posadke), ki opazuje manever s kopnega ali drugih plovil.
Vsak navtik, ki že ima nekaj izkušenj, se zaveda, da teh ni nikoli preveč. Vsako vplutje je drugačno, vsako plovilo se obnaša drugače, vsako pristanišče, v katerega vplujemo, je drugačno, vetrovne razmere se spreminjajo in le redko se bo zgodilo, da bomo enak manever izvedli velikokrat v enakih razmerah. Kot upravljavec plovila se zavedamo, da odgovarjamo za plovilo in posadko, ki je na krovu. Na našo psiho vpliva odgovornost do obeh. Dodaten pritisk pa na nas izvaja mišljenje, da se dober kapitan sodi po tem, kako je izvedel manever pristajanja. Če bomo manever izvedli brez problemov, bomo obdržali renome dobrega kapitana, v nasprotnem pa se bo naš ugled zmanjšal. Četrti dejavnik, ki vpliva na manever pristajanja, pa so okoliški opazovalci. To so lahko osebe, ki v marinah in pristaniščih pomagajo privezovati plovila, in drugi opazovalci, ki v samem manevru ne sodelujejo fizično. Pri pristajanju nikoli ne vemo, ali je oseba na kopnem izučena in ve, kaj moramo narediti, ko bomo izvajali manever. Pogosto se izkaže, da ni tako. Dodaten psihološki pritisk na nas izvajajo osebe, ki fizično niso vključene v manever. To so opazovalci na kopnem ali na sosednjih plovilih, ki nas opazujejo in običajno delijo koristne nasvete, kako bi mi morali izvesti manever. To »pomoč«, ki je v Jadranu bolj pogosta kot drugje, običajno izvajajo glasno, s kozarcem v roki.
Kako zmanjšamo vpliv psihološke obremenitve
Dobra priprava je 80 odstotkov izvedbe manevra brez težav. Oglejmo si najbolj pomembne elemente, ki jih lahko izvedemo pred samim vplutjem in s tem dvignemo svojo samozavest in samozavest naše posadke.
Spoznajmo plovilo
Izjemno pomemben dejavnik je naše plovilo. Če plujemo z določenim plovilom prvič, si vzemimo nekaj minut, mogoče uro časa, da ga spoznamo. Spoznati moramo njegovo opremo, kje se ta nahaja, ter ugotoviti, kako plovilo reagira na naše ukaze. Preverimo njegovo odzivnost pri manjših hitrostih, s katerimi bomo izvajali manevre pristajanja. Posebno pozornost posvetimo vzvratni plovbi, reakciji plovila, ko začnemo pluti vzvratno (v katero smer zanaša krmo), odzivnost motorja pri zamenjavi smeri plovbe naprej nazaj, hitre spremembe smeri in seveda vplivu vetra in toka na plovilo.
Spoznajmo mesto pristanka
Preden vplujemo na privez, se je dobro informirati, kje bomo pristali. Med načrtovanjem plovbe si lahko marino, pristanišče ali sidrišče ogledamo v navtičnih vodnikih, preberemo vse informacije, ki so na voljo, in če je možno, pregledamo še fotografije in videoposnetke iz zraka, ki nam bodo dali najboljšo možno perspektivo. Ko priplujemo do priveznega mesta, si ga najprej oglejmo. Nihče vas ne bo kritiziral, če boste mimo priveznega mesta zapluli enkrat ali celo dvakrat, da bi si ga dodobra ogledali. Če ima naša posadka že natančna navodila za pristanek, lahko po ogledu izvedemo manever pristajanja. Če natančnih navodil še nismo dali, odplujemo na varno razdaljo in posadki pojasnimo, kako bomo izvedli manever.
Priprava plovila
Pred vplutjem na privez je treba pripraviti plovilo. To ne pomeni zgolj namestitev bokobranov in priveznih vrvi, temveč tudi odstraniti nepotrebno navlako, ki bi lahko med manevrom onemogočala hitro in enostavno gibanje po krovu. Zagotovite si dobro vidljivost. Če vam sončna streha, ščitnik vodnega pršca ali druga oprema zmanjšuje vidljivost, jo odstranite. Prav tako pospravite brisače, ki se sušijo na ograjah, sončne kreme, kopalne blazine, steklenice, kozarce, skratka vse, kar bi med manevrom lahko oviralo varnost.
Če pristajamo v vetru, je smiselno streho in ščitnik vodnega pršca pospraviti, tudi če nam ne ovira pogleda. Oba namreč v vetru nudita upor, zaradi česar bo vpliv na plovilo večji.
Kontakt z marino ali pristaniščem
Vse marine, večina pristanišč in danes že tudi večina sidrišč imajo na voljo VHF-postajo ali mobilni telefon, preko katerega se lahko najavimo, da nameravamo pristati. To je odlična priložnost, da pridobimo dodatne informacije o natančni lokaciji priveza, ali nam bo kdo nudil pomoč med pristajanjem in specifične posebnosti privezovanja v določeni marini ali pristanišču.
Priprava posadke
Posadko moramo na manever dobro pripraviti. Vsak član s svojo nalogo vpliva na izvedbo manevra. Svoje delo mora opraviti brez napak in pravočasno. Če to ne uspe enemu, potem se lahko zgodi, da bomo manever morali ponavljati. Članom posadke, ki so zadolženi za pomoč pri manevru, moramo dati natančna navodila in preveriti, ali so jih razumeli. Zelo dobro je, če jim nalogo tudi sami prikažemo. Kje na plovilu se morajo nahajati, kaj lahko pričakujejo in kaj morajo narediti. Pred samim vplutjem je smiselno, da posadki ponovimo zaporedje aktivnosti, ki jih bomo izvedli.
Drugi člani posadke, ki nimajo nalog pri izvedbi manevra, se morajo umakniti na mesto, kjer ne bodo ovirali tistih, ki izvajajo naloge. Na tem mestu naj ostanejo, dokler se manever ne izvede in je plovilo varno privezano.
Ničesar ne prepuščajmo naključju
Pri pristajanju se lahko zgodi, da manevra ne bomo mogli izvesti uspešno. Zato se pripravimo tudi na ta scenarij. Če med izvedbo manevra opazimo, da nam ga ne bo uspelo izvesti, potem izplujmo, preverimo, zakaj nam ni uspelo, popravimo napake, pripravimo nov plan in poskusimo znova. Ponovitev manevra ni nič nenavadnega. Je prava odločitev krmarja, ker je na ta način preprečil poškodbo plovila ali posadke.
Ne spreminjajmo manevra v zadnjem trenutku
Spremembe v zadnjem trenutku običajno niso dobrodošle. Seveda je pri vsakem pristajanju lahko vključene tudi nekaj improvizacije. Ta je predvsem dobra, kadar nas na privezu pričaka nepredvidljiva situacija. Če nimamo zanesljive rešitve, v katero smo prepričani, je bolje, da izplujemo, se pripravimo na situacijo in znova vplujemo. Sprememba plana v zadnjem trenutku slabo vpliva tudi na člane posadke, ki izvajajo svoje naloge. Najprej podvomijo o našem planiranju manevra in kot drugo, niso dobili navodil, kako izvesti svoje naloge v primeru spremembe manevra.
Ignorirajmo gledalce
Ko pristajamo, se moramo osredotočiti na svojo nalogo. Tako krmar kot drugi člani posadke. V lepem vremenu bo občinstvo verjetno majhno, v slabem pa verjetno veliko. Težje kot bodo razmere za pristajanje, več bo nasvetov, kako bi morali pristati in česa vsega ne bi smeli narediti. Če smo opravili vse zgoraj naštete naloge, moramo na privez zapluti samozavestno. Tudi članom posadke moramo razložiti, da nasveti s kopnega ne bodo koristili in naj jih ne poslušajo ali vzamejo za suho zlato. Zavedati se morajo, da smo manever dobro načrtovali in da vemo, kako ga izvesti varno in zanesljivo.
