Padec v morje sredi Pacifika in reševanje - Vesel, da je preživel (Video)

Podrobnosti: Objavljeno: 02 April 2014

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Andrew Taylor, član posadke Derry~Londonderry~Doire je padel s krova jadrnice sredi Pacifika. Po več kot uri in pol reševanja, so ga srečno potegnili iz vode.

Skipper ekipe Sean McCarter je po dramatičnem reševanju povedal: »Andrew je dobre volje, kljub temu, da je še vedno v šoku. Pogovarja se s posadko in vesel je, da je živ. Včeraj je bil zelo zaskrbljen, da bomo spremenili smer plovbe in ga poskušali izkrcati. Povedal sem mu, da sem se šalil. Jadramo sredi Pacifika in ga nimamo kam izkrcati. No če bi bilo njegovo stanje kritično, bi sigurno našli pot, da ga rešimo. Ker pa se mu stanje izboljšuje in je dobre volje, bo ostal z nami na krovu.«

Andrew trenutno prejema zdravila. Zanj skrbi Susie Redhouse, ki je zdravnica na jadrnici. Njegovo stanje stalno preverjajo. Zaenkrat bo ostal v postelji, da se pregreje, saj je bil dolgo časa v mrzli vodi in je že prišlo do podhladitve. Poleg tega je pri padcu v vodo z nogo udaril v krmilo. K sreči ni utrpel večje poškodbe kot le udarec.

Kaj natančno se je zgodilo na jadrnici?

Sean McCarter je pojasnil kaj se je dogajalo na jadrnici: »Po dramatičnem dnevu smo veseli, da lahko sporočimo, da je celotna posadka zdrava in da so dobre volje. Ob nezgodi so vsi na krovu reagirali pravilno. Nihče ni povzročal panike. Vsi so se držali procedure Človek v vodi (MOB – Man Over Board), ki smo jo trenirali na treningih pred pričetkom regate. Ko smo opazili, da je član posadke padel v morje, smo takoj pritisnili tipko MOB, da smo zabeležili pozicijo, kje je padel v vodo, na elektronski karti. Vključili smo motor, preverili jadrnico, če imamo kakšno vrv v vodi in spustili jadra. Bili smo hitri. Le nekaj minut je trajalo. Trije faktorji so bili pomembni, da smo rešili Andrewa. Prvi je bil nedvomno dober trening situacije MOB pred regato. Vsi člani posadke so vedeli, kaj morajo storiti in svoje dolžnosti so izvedli mirno in natančno. Drug faktor je bila suha obleka, ki jo nosi celotna posadka. Brez nje nebi preživel ure in 40 minut v mrzli vodi severnega Pacifika. Tretji faktor pa je bila njegova osebna sonda za lokalizacijo, ki se je aktivirala, ko je padel v vodo. Brez nje bi bilo že tako dolgo reševanje verjetno še bistveno daljše.«

Poročilo skipperja Seana McCarterja

»Z Andrewom sva poizkušala zamenjati jadro Yenkee 2 z Yenkee 3. Potrebovala sva klešče. Andrew se je odpravil proti krmi, ko se je jadrnica močno nagnila. Gledal sem ga, kako je preko zaščitne ograje padel v morje. Predvideval sem, da je pripet z varnostno vrvjo. Kristi Wilson sem rekel, da ustavi jadrnico tako, da naredi krog. V času nesreče je pihal veter s hitrostjo 35 vozlov. Hitro sem prevzel krmilo in sprožil MOB. Bil sem šokiran, ko je en član posadke stalno kričal našo razdaljo do človeka v vodi. Andrew ni bil pripet. Očitno se je pozabil pripeti enkrat vmes med poizkusom zamenjave jadra. Andrew se je oddaljeval od jadrnice. Ko je bil oddaljen približno 200 m smo še imeli vizualni kontakt. Pluti z jadrnico v močnem vetru in 4 do 6 metrov visokih valovih je bilo izjemno težko. Motor smo morali pognati do visokih vrtljajev, da smo se uspeli premikati.

Ko sem vprašal za smer do Andrewa, sem dobil odgovor, ki sem se ga najbolj bal. »Izgubil sem vizualni kontakt!«, je bil odgovor enega izmed članov posadke. Pacifik je v tistem trenutku postal ogromen prostor. Plovbo smo nadaljevali glede na MOB pozicijo na ploterju. Ko smo pripluli tja, ni bilo nikjer nobenega sledu za Andrewom. Valovi so bili veliki kot hiše, morje je pršilo v naše obraze.

Definirali smo vzorec iskanja. Predpostavili smo v katero smer naj bi Andrewa odnašalo in iskali v tistem področju. Sprožili smo MAYDAY signal, ki ga je prejela druga jadrnica OneDLL. Od nas so bili oddaljeni 2 uri plovbe. Spremenili so kurz in se takoj odpravili proti nam z največjo možno hitrostjo, da nam pomagajo pri iskanju.

Pol ure po padcu Andrewa v vodo se je nad nami pojavil velik črn oblak, ki je s seboj prinesel vetrove, ki so pihali vse do 50 vozlov. Vidljivost se je še zmanjšala. Videli smo le še nekaj metrov daleč. Po dobrih desetih minutah nas je oblak preletel in zopet smo videli dlje. Iskanje smo nadaljevali od pozicije MOB v smeri vetra. Andrew je bil v tem trenutku že eno uro v vodi, ki je imela le 11 stopinj. V tem času že prične prihajati do podhladitve kljub suhi obleki, ki jo je nosil. Nihče ni omenil, vendar smo se vsi bali, da se bo zgodilo najhujše. V tistem trenutku pa se je aktivirala Andrewoa lokacijska sonda. Dobili smo pozicijo proti kateri moramo pluti. Od nas je bil oddaljen že več kot eno miljo. Z največjo možno hitrostjo smo odpluli proti njemu. Trajalo je dlje kot sem pričakoval. Andrewa je odnašalo s hitrostjo 4 vozle. Mi smo pričakovali, da bi hitrost znašala en vozel, največ dva. Kristi ga je prva opazila. Ocenila je da je od nas oddaljen še 400 m. Potrebovali smo še pol minute, da smo ga videli na razdalji 200 m. V tem trenutku sem se že nekoliko sprostil. Razmišljal sem v kakšnem stanju je Andrew. Ali je že nezavesten, ali pa je še kaj hujšega? V tistem trenutku je tudi Andrew zagledal nas in začel mahati z roko in kričati. To je bilo pravo olajšanje za celotno posadko.

Dvakrat smo morali poizkušati, da smo ga potegnili na krov. Andrew je še bil pri močeh in je sam pomagal, da smo ga potegnili iz vode, kakor smo to delali na treningu. Hitro smo ga slekli iz njegove suhe obleke in zavili v več spalnih vreč. Nekaj smo jih napolnili s steklenicami s toplo vodo, da smo ga počasi segrevali.«

Po 24 urah od padca v vodo je bil Andrew že v dobri formi in se je lahko pogovarjal z ekipo.

Pravilni postopki pri reševanje oseb iz vode so ključni dejavnik za preživetje. V primeru padca člana ekipe Derry~Londonderry~Doire, Andrewa Taylorja, so bili vsi postopki izvedeni pravilno. Usklajenost posadke in trening pred plovbo omogoči pravilno izvedbo postopkov.

Plujte varno in ostanite na krovu!

Ekipa Derry~Londonderry~Doire, kljub nesreči in reševalni akciji pluje na odličnem šestem mestu. Za vodilno ekipo Great Britan zaostaja le 70 nmi. Trenutno je flota že preplule več kot polovico Pacifika in jih do cilja v San Franciscu loči manj kot 2000 nmi.

Video posnetek reševalne akcije (video je v angleškem jeziku)