Malo vetra za mnogo tekmovalcev

Podrobnosti: Objavljeno: 07 April 2014

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Nestalen veter je organizatorjem in 202 udeležencem prve tekme Evropskega pokala za razred laser paral živce od petka do nedelje. Niti en dan ni minil brez zapletov in čakanja, bodisi ker vetra ni bilo ali pa je tako naglo spreminjal smer, da je bilo potrebno tekmovanje prekiniti. Kljub vsemu sta se v slovenska jadra ujeli dve odličji.

Od predvidenih osmih plovov je regatnemu odboru uspelo izpeljati štiri regate za razred laser standard in dve za floto radialov in laserjev 4.7. To je dovolj za veljavnost prireditve, ki jo je v konkurenci laser standard dobil Dany Stanišič (SRB) s točko prednosti pred Urošem Kraševacem (SLO) in Markom Perešo (CRO). Nik Pletikos (SLO) se je z enako bero kot Hrvat uvrstil na četrto mesto, medtem ko je Matej Valič z uvodnega tretjega mesta nazadoval na sedmo. »Nisem se dobro znašel. Tukaj jadram že celo življenje in nikoli nimamo takih pogojev, kot med to regato. Ampak to ni izgovor, saj so bile razmere za vse enake,« je svojo predstavo na morju ocenil član koprskega Jadra.

V floti 63 laser radialov je Gianmarco Planchestainer (ITA) ostal neporažen. Za las počasnejša Martha Faragun (ITA) je zasedla drugo mesto, po taktično brezhibni vožnji pa se je na tretjem mestu znašel Maks Vrščaj. » Z uvrstitvijo sem zadovoljen, saj sem v danih razmerah iztržil kar največ. Med dolgim čakanjem na štart sem opazoval od kod piha in zdelo se mi je, da bolje vleče z leve. Zato sem se odločil za levo stran regatnega polja in si že na prvi stranici prijadral znatno prednost. Oznako v veter sem obrnil peti in do konca regate uspel napredovati na tretje mesto,« je s potekom zadovoljen Črnomeljčan, ki ga bo pot na Obalo znova zanesla med velikonočnimi prazniki zavoljo izolskega Spring Cup-a.

Med 116 krmarji enoseda laser 4.7 so si prva tri mesta razdelili Ilaria Rochelli, Federico Fornasari in Francesca Bergamo iz Italije. Najboljši slovenski rezultat v sicer najmnožičnejši floti je šesto mesto Liama Orla, kamor se je Koprčan zavihtel po zmagi v zadnji preizkušnji.