o trupov vodi hidrodinamično in aerodinamično zasnovo brezpilotnega plovila z učinkom tal za ISR in logistiko v Baltiku, ki ga financira švedska agencija za inovacije.
Švedsko podjetje za tehnologijo trupov Petestep vodi hidrodinamično in aerodinamično zasnovo brezpilotnega plovila z učinkom tal (WIG – Wing-in-Ground) z imenom REINE, ki ga razvijajo za delovanje v Baltskem morju. Naloga podjetja Petestep je faza, ki je koncept že dolgo ovirala: prehod iz visoke hitrosti na vodi v polet tik nad vodno gladino. Projekt financira Vinnova, švedska agencija za inovacije, v njem pa sodelujejo Petestep, STILFOLD, EmbeddedArt Group in državni raziskovalni inštitut RISE.
Hitrost in nosilnost za obalna območja
Plovilo z učinkom tal leti tik nad vodo in izkorišča zračno blazino med krilom in površino, kar bistveno zmanjšuje upor. Cilj je združiti hitrost letala z nosilnostjo ladje: hitreje od konvencionalnega brezpilotnega plovila na vodni gladini (USV) ter z daljšo avtonomijo kot helikopter. Platforma je zasnovana tako, da omogoča prilagoditev za obalne misije in delovanje v arhipelagih — od nadzornih in izvidniških nalog (ISR) do prevoza opreme ter zalog.
Švedska se je zvezi NATO pridružila leta 2024, s čimer je Baltsko morje postalo središče zavezniške varnosti. Njegove plitve vode, polne otokov, so tipičen primer obalnih okolij, koder brezpilotni sistemi privabljajo vse več pozornosti.
Reševanje problema vršnega upora (hump drag)
Preden lahko plovilo WIG poleti, mora pospešiti skozi največji vodni upor, ki ga pomorski arhitekti imenujejo hump drag (vršni upor pri glisiranju). Tu nastopi Petestep. Patentirana tehnologija trupa tega podjetja uporablja deflektorje, ki ujamejo energijo pršenja vode in jo pretvorijo v vzgon, kar zmanjšuje tako upor kot zmočeno površino trupa. Tehnologija se že danes uporablja na plovilih dolžine od 4 do 35 metrov, ki glisirajo.
Pri projektu REINE podjetje Petestep vodi podrobno hidrodinamično in aerodinamično načrtovanje. Z uporabo lastnega postopka načrtovanja na podlagi CFD (računske dinamike tekočin) podjetje modelira trup, vzlet in polet z učinkom tal v enotni simulacijski verigi — od mirovanja na vodi do poleta in manevriranja. Petestep bo nato nudil podporo tudi pri gradnji in testiranjih na vodi.
Štiri partnerji, en demonstrator
Podjetje STILFOLD je zasnovalo prvotni koncept ter vodi oblikovanje, inženiring in proizvodnjo. Njihova tehnologija uporablja robote za zgibanje ravne pločevine vzdolž ukrivljenih linij v toga ogrodja brez potrebe po orodjih za specifične izdelke. Spremembe zasnove se izvedejo v programski opremi namesto v novih orodjih ali kalupih, kar omogoča hitro iteracijo in sčasoma porazdeljeno proizvodnjo blizu mesta uporabe. Švedsko obrambno-tehnološko podjetje EmbeddedArt Group razvija električni in krmilni sistem. Inštitut RISE koordinira projekt ter zagotavlja neodvisne meritve in vrednotenje.
Projekt poteka od oktobra 2026 do oktobra 2027 ter se bo zaključil s preizkusom demonstratorja na vodi v Baltskem morju, s ciljem doseči stopnjo tehnološke pripravljenosti TRL 5. Preizkusi bodo primerjali izmerjene zmogljivosti s predvidevanji ter opredelili zahteve za naslednjo fazo razvoja.
Vinnova projekt financira s 6,7 milijona SEK (približno 670.000 USD) v okviru razpisa Na potrebah temelječe obrambne inovacije za varno območje Baltskega morja, ki je del švedskega civilno-vojaškega inovacijskega programa.
Preizkušeno pri ameriških graditeljih vladnih plovil
Tehnologija podjetja Petestep se že uporablja v vladnih in brezpilotnih plovilih. Podjetje Silverback Marine že ima zgrajeno patruljno ladjo s trupom Petestep za državne parke v Novi Mehiki, tehnologija pa se uporablja tudi na brezpilotnih plovilih v državah, kot sta ZDA in Turčija. Projekt REINE jo zdaj vključuje v švedske obrambne inovacije.
»Plovila z učinkom tal obstajajo že šest desetletij, vendar jih je prehod iz vode v zrak včasih oviral,« je dejal Jonas Danielsson, generalni direktor podjetja Petestep. »To je natanko tisto področje, kjer naše tehnologije, izkušnje z glisirajočimi trupi in napredne simulacije pretoka ustvarjajo razliko.«
»Pri tem projektu simuliramo celotno zaporedje — od mirovanja do poleta — v enem samem postopku,« je dodal Danielsson. »To je tudi priložnost, da svoje obrambne zmogljivosti predstavimo doma; prispevek k varnosti v regiji Baltskega morja se nam zdi še posebej pomenljiv.«
»Z ameriškimi graditelji že sodelujemo pri vladnih in brezpilotnih plovilih, vendar na bolj konvencionalnih platformah USV,« je še pripominjal Danielsson. »Vabimo partnerje iz ZDA in zavezniških držav k pogovorom o tem, kako lahko naše znanje in tehnologija podpreta njihove misije.«
