Zbudimo se v sončno jutro brez vetra. Za popoldne je napovedan maestral, ki bo pihal s hitrostjo do 20 vozlov.

Odpravimo se iz mesta Korčula in se najprej ustavimo v zalivu Luka Korčula, kjer so leta 2020 zgradili novo luko. Dva pontonska pomola sta namenjeni komunalnemu privezu. S plovilom lahko pristanemo na vzhodnem pomolu. Izven sezone lahko pristanemo bočno, med sezono pa so nameščeni muringi. Prostor je za 8-10 plovil. V zalivu je dovoljeno tudi sidrati. Pri navigaciji moramo biti pozorni na greben v južnem delu zaliva. Okrog njega so trajno zasidrana plovila domačinov. Če priplujemo ponoči, niso osvetljena zato moramo biti še povsem previdni.

Vzhodni del otoka Korčula je zelo razgiban. Številni majhni otoki od Badije, Vrnika in vse do Sestric omogočajo sidranje in nudijo zaščito pred vetrovi. Izredno je priljubljen kanal Jezevica med otoki Badija, Planjak, Kamenjak in Vrnik. Celotno področje je del luke Korčula. V kolikor boste v kanalu sidrali, pa čeprav na lastnem sidru, vam lahko luška uprava sidranje zaračuna.

Otok Virnik z otokom Korčula tvori ozek kanal, ki pa je ploven. Kljub temu, da je širok le 100 m, pa je globina na sredini 5 m in ga lahko varno preplujemo. Ko zaplujemo skozenj s severne strani ja na naši desni zaliv Račišče z globinami med 2 in 8 m. Majhen in prijeten zaliv je odličen za sidranje. Dobro je zaščiten pred večino vetrov. Dno je v celoti peščeno in sidro dobro drži.

Kot je bilo napovedano za današnji dan, se je začel krepiti maestral. Pohiteli smo v sosednjo luko Lumbarda in v zaliv Pržina na jugovzhodu otoka, kjer sem kljub vse močnejšemu vetru lahko opravil let z dronom. V zalivu ni bilo nobenega plovila. Le nekaj turistov se je pripeljalo z vozili. Kopal se ni nihče. Voda ni imela več kot 18 stopinj. Sončno vreme in zahodnik, ki je pihal s hitrostjo okrog 15 vozlov je bil idealen za jadranje proti zahodu. Ker je bil veter premočan za letenje z dronom, smo se odločili, da bo naš današnji cilj zaliv Papnatska Luka, ki je oddaljena 15 nmi. Pri plovbi v veter bomo verjetno potrebovali štiri ure, da dosežemo zaliv.

Od skrajnega vzhoda do Pupnatse luke je na južni strani otoka več zalivov primernih za sidranje. Med bolj priljubljenimi so Rasohotica, Pavja Luka, Orlanduša in Bočva. V nekaterih so med poletno sezono odprte gostilne. Vse nudijo dobro zaščito pred vsemi vetrovi razen južnimi. Sidranje in prenočevanje v njih je varno. V primeru juga, pa si je bolj primerno poiskati drugo sidrišče ali pa se celo odpraviti v eno izmed luk ali marin.

V popoldanskih urah dosežemo zaliv Pupnatska Luka. Zaliv se zajeda en kilometer globoko v otok. Dovolj, da nudi dobro zaščito pred večino vetrov. Sidranje ni primerno le kadar so napovedani vetrovi južnih smeri. Ob našem obisku je pihal maestral. Glede na lego zaliva in konfiguracijo terena, bi človek pomislil, da bo v zalivu povsem mirno. Pa žal ni tako. Maestral na južni strani otoka pogosto spremeni smer in piha iz zahoda proti vzhodu, zaradi česar v zalivu valovi. Valovi so sicer majhni in zvečer, ko pade maestral se umirijo.

V zalivu ni bilo nikogar. Primernega mesta za sidranje je veliko, Najbolj primeren je seveda skrajno severni del, kjer so globine med 5 in 10 m. Dno je v večini poraščeno z morsko vegetacijo. Kadar imam možnost, v zalivu poiščem mesto, ki ni poraslo z morsko travo in vanj spustim sidro. V peščenem dnu hitro prime in človek bolj mirno spi, ko ve, da je dobro zasidran. Kadar sem prisiljen sidrati na področju, ki je poraslo z morsko travo, imam vedno slab občutek. Ne da bi se bal, da nismo dobro zasidrani. Ampak občutek je vseeno drugačen, kot takrat, ko veš, da si dobro zasidran.

V zalivu je izjemno lepa peščena plaža. Do nje vodi cesta, zato je poleti zelo priljubljena. Med sezono je v njem odprta gostilna. No v začetku meseca maja ni bilo nikjer nikogar. Noč bo mirna, v zalivu bomo sami.

 

Prvi video posnetki Korčule iz zraka

 

< Severovzhodna Korčula   Južna Korčula >