Po nekaj letih bolj umirjenega obdobja je posadka jadrnice razreda Flying Junior (FJ SLO 17) ponovno ujela pravi veter v jadra. Zgodba o vztrajnosti, športnem duhu in nepredvidljivih dogodivščinah združuje jadralca Boštjana Rupnika iz ŠD JK Kermar ter Tomislava Drevenška iz BD Ranca Ptuj.
Pot do uigrane ekipe ni bila preprosta. Leta 2023 je na Evropskem prvenstvu v Brenzonah na Gardskem jezeru v okviru projekta Veter v jadra z rojaki sodeloval Marjan. Dve leti pozneje, leta 2025, je na evropskem prvenstvu v Izoli vskočil Staš, saj je krmarka Tina sodelovanje odpovedala tik pred zdajci. Posebnost obeh nastopov je bila tudi zavidljiva izkušenost posadke, saj sta bila tako Marjan kot Staš ob svojih nastopih skupaj stara več kot 140 let.
Prelomno srečanje na Ptuju
Ključni preobrat se je zgodil na letošnji regati ob dnevu državnosti na Ptujskem jezeru. Klub JK Kermar je na tekmovanje pripeljal dve jadrnici razreda Optimist ter eno ILCA 4. Predsednik BD Ranca Emil je Boštjana povabil, da bi pripeljal tudi jadrnico Flying Junior, a se je zataknilo pri posadki. Boštjan se je na Ptuj odpravil brez jadrnice z upanjem, da bo prisedel k komu drugemu – in prav tam se je začela zgodba z novim sojadralcem Tomom.
Tomo je imel starejšo dvosedežno jadrnico, na kateri sta moči združila prvič. kljub utrujenem materialu sta na prvi boji plovila celo na odličnem drugem mestu absolutno. Tekmo sta končala uspešno in se izognila zadnjemu mestu, kar je bil za tisto jadrnico lep dosežek. Takoj je padla odločitev: začela bosta skupaj trenirati na jadrnici Flying Junior ter osvojila špinaker, trapez in vse ostale zahtevne navtične prvine. Julijski trening na Ptujskem morju ob vetru med 15 in 20 vozli se je končal s prevračanjem, ko je Tomo prvič, odkar jadra, preizkusil tudi plavanje v Dravi.
Nenavaden trening na Ljubljanici
Priprave so se nadaljevale na precej neobičajni lokaciji. Konec avgusta 2026 sta trenirala kar na reki Ljubljanici. Prizor jadrnice, ki je plula mimo Prulskega mostu in Plečnikovih Trnovskih stopnic, je pritegnil pozornost sprehajalcev. En izmed gledalcev, Jože Hanc, je nevsakdanji podvig posnel in jima poslal posnetke z posvetilom: »Jadranje proti toku in proti vetru je umetnost mogočega.« V svojem sporočilu je zapisal, da čeprav o jadranju ne ve veliko, je prepoznal pravo lekcijo jadralske spretnosti ter bil navdušen nad presenečenjem na reki.
Logistični zapleti in pot v Italijo
Sledil je še zadnji trening v Sesljanu, nato pa se je posadka odpravila na regato Italiano Nazionale v Porto San Giorgio (comune Fermo), približno 600 kilometrov iz Ljubljane.
Pot se je začela 11. septembra, a ne brez zapletov. Pred Postojno je Boštjan ugotovil, da je pozabil šotor. Ker je v Ljubljani ravno takrat nastal prometni kolaps zaradi policijskega lova na pobeglega voznika, pomoč prijatelja iz Ljubljane ni bila mogoča – za pot z Rudnika do Črnuč je potreboval kar dve uri in pol. Posadka je situacijo rešila z nakupom novega šotora v Postojni in nadaljevala pot proti Sesljanu, koder sta naložila jadrnico.
Pot prek Italije – mimo Benetk in Ravenne – je postregla še z nočnim iskanjem jadralnega kluba. Zaradi zaprtih ulic in prometnih sprememb v Porto San Giorgiu sta se z avtom in prikolico ujela v ozko ulico, kjer je bilo treba prikolico odklopiti in avtomobil ročno obrniti. V klub sta prispela ob 23. uri, tri ure in pol kasneje od načrtovanega, a sta še pravočasno postavila šotor in se pripravila na tekmovalni vikend.
Preizkušnja na valovih in pogled v prihodnost
Tekmovanje je postreglo z zahtevno obalno navigacijo in visokimi valovi, kar je otežilo že samo izplutje in pristajanje. V soboto sta v močnem vetru (nad 20 vozlov) odjadrala en plov, v drugem pa sta se prevrnila in odstopila. V nedeljo je po enem plovu v šibkem vetru ta povsem ugasnil. Zaradi odstopa končni rezultat sicer ni bil pri vrhu, a je bila pridobljena izkušnja neprecenljiva.
Povratek domov je bil prav tako dinamičen. Iz Italije sta odrivala ob 17. uri, v Sesljanu raztovorila jadrnico ob polnoči, v Ljubljano pa prispela ob 1.20 zjutraj. Tam ju je pričakal še prazen akumulator na Tomovem avtomobilu, ki sta ga rešila s kabli, nakar je Tomo pot nadaljeval proti Ptuju in domov prispel ob štirih zjutraj.
Kljub vsem izzivom je bila izkušnja izjemno pozitivna. Ekipa SLO 17 že nadaljuje z intenzivnimi treningi, saj je njihov naslednji veliki cilj Evropsko prvenstvo v Medembliku na Nizozemskem.
Besedilo in foto: Boštjan Rupnik, ŠD JK Kermar in Tomislav Drevenšek, BD Ranca Ptuj
