Mulo

Svetilnik na otoku Mulo se nahaja zahodno od kraja Rogoznica na celini in 1 nmi zahodno od otoka Smokvica Vela. Otok je majhen. V dolžino meri okrog 80m in v širino manj kot 50. Na goli skali je avstroogrska mornarica leta 1873 zgradili svetilnik. Otok, ki je bil do tedaj v lasti rogozniške župnije, je odkupila pomorska oblast. V zameno za otok so župniji poklonili uro, ki je še dandanes vgrajena v zvonik cerkve Blažene Device Marije. Dvonadstropna kamnita hiša, je bila včasih namenjena številni posadki svetilnika. Svetilnik je bil opremljen tudi z dvigalom, da so lahko v primeru slabega vremena svoje lesene čolne in čolne ribičev, ki so se zatekli na otok, dvignili na kopno in zaščitili pred razbitjem. Kasneje je v hiši prebival le še svetilničar. Elektrike na otoku ni bilo nikoli. Za potrebe posadke svetilnika so imeli lastno cisterno s sladko vodo. Poleg hiše stoji 18m visok kamnit stolp v katerem sta dve luči. Močnejša primarna luč ima domet 21 nmi, šibkejša rezervna pa 12 nmi. Bela svetloba svetilnika je vidna v krogu 360 stopinj. Svetilnik utripa vsakih 5 s. Dolžina bliska je 0,5s. Svetilnik je avtomatiziran in na svetilniku ni več svetilničarja. Luč svetilnika se napaja preko solarnih celic in baterij. Na otoku je možno pristati z manjšim plovilom in si ogledati zunanjost svetilnika. O svetilniku Mulo, ki ga domačini imenujejo tudi Biofanat, kroži tudi legenda iz 70. let prejšnjega stoletja. V slabem vremenu v nevihti naj bi na otoku nasedla tovorna ladja, ki je na krovu prevažala južno sadje. Ogromno sadja je zaradi nesreče končalo v morju. Domačini so ga pobirali iz morja in tržnice v Šibeniki, Rogoznici in Splitu so bile več mesecev dobro založene s sadjem z ladje. Po odhodu svetilničarja s svetilnika so odšle v pozabo tudi legende s svetilnika. Oznake svetilnika: Admirality No. 515/E3286; ARLHS CRO 006