Komiža

Komiža je tipično mediteransko mesto, ki leži v dolgem zalivu Komiža na zahodni strani otoka Visa. Hiše v starem mestnem jedru so tipično mediteranske grajene iz kamna, med njimi pa so ozke ulice. Nad mestom se dviga najvišji vrh otoka Hum (587 m), ki nudi enkraten pogled na mesto in otok Biševo na katerem se nahaja znamenita Modja jama - "modra špilja". Plovilo lahko privežete v mestni luki ali pa v sidrišču S od luke.

Mesto Komiža se prvič omenja v 12. stoletju Domačini so se ves čas ukvarjali s poljedelstvom, primarna panoga pa je vsekakor ribištvo. Komižani so bili zaslužni za razvoj ribištva na zahodnem delu mediteranskega morja, ustanavljali pa so ribiška središča po celem svetu celo na Pacifiški obali severne in južne Amerike. Del ribiške zgodovine si lahko ogledamo tudi v ribiškem muzeju, ki se nahaja v stari beneški utrdbi neposredno ob obali. Največje število prebivalcev so v Komiži zabeležili v času Avstro-Ogerske monarhije, ko je tu prebivalo kar 5000 prebivalcev. V naslednjih letih, pa je število pričelo upadati. Med in po prvi svetovni vojni se je mnogo domačinov odselilo v Ameriko, tako, da so jih na popisu leta 1935 našteli le še 3250. Število prebivalcev upada še danes. Leta 2001 jih je v Komiži prebivalo le še 1600. Po zgodovinskem izročilu naj bi mesto dobilo ime iz besed Com Issa, kar dobesedno pomeni poleg Isse, mesta na katerem stoji današnji Vis.Prva omemba mest izhaja iz leta 1145, predpostavlja pa se, da se je tu že pred tem časom nahajala benediktanska opatija. V srednjem veku je Komiža pripadala Hvarski občini in je bila ena najmočnejših ribiških vasi. Domačini so se poleg ribištva ukvarjali tudi s poljedelstvom in vinogradništvom. Po propadu Avstro-Ogerske se je začela stagnacija mesta. V začetku 20. stoletja je bila Komiža največje mesto na otoku. Tako so zgradili velik lukobran, ki je varoval mesto pred zahodnimi vetrovi. Prav tako pa so se lahko že takrat pohvali kar s sedmimi tovarnami za predelavo rib.