Lina

Lina je železni parnik, zgrajen daljnega leta 1879 v ladjedelnici Newcastle on Tyne v Veliki Britaniji. Naročnik parnika je bilo podjetje Vinuesa & Co in pod njeno zastavo in z imenom NUEVO ESTREMANDURA je parnik plul do leta 1903. Trup parnika je bil jeklene konstrukcije in je s svojo vitkostjo zelo spominjal na ladje na jadra. Parnik je imel leseno glavno palubo, ki se je neprekinjeno vlekla od premca do krme. Imel je tudi nadgradnjo, ki se je nahajala na sredini ladje. Pod nadgradnjo, ki je bilo delno jeklena in delno lesena, se je nahajal parni stroj. Tovorni del se je nahajal na prednjem in krmnem delu ladje skupaj z dvigali za natovarjanje. Visok dimnik je bil nad parnim kotlom, neposredno za kapitanovim mostom. Premec je bil visok in raven z dvema sidroma, ki sta se na palubo izvlekla s posebnim dvigalom kot na ladjah na jadra. Krma je bila »kliperskega« tipa, elegantno zvita proti palubi z enim krmilom in vijakom. Leta 1903 je ladjo kupilo podjetje Franco-Tunisienne da Navigation in ga preimenovalo v VILLE DE NEMOURS. To francosko podjetje je do leta 1904 kupilo pet rabljenih ladij in jih poimenuje z imeni mest v Tunisu. Podjetje je opravljalo potniško-tovorno linijo Francija-Tunis, največkrat so bile tovor iz Tunisa ovce. Vendar podjetje ni vzdržalo močne konkurence s strani podjetja Compagnie Generale Transatlantique in je bilo zato leta 1907 razprodano. Ladjo Ville De Nemours je kupil Vincenzo Granata, lastnik podjetja Adriatica iz Barija. Adriatica je s svojimi štirimi ladjami plula po celotnem Sredozemlju do Severne Evrope, prevažala pa je olje in vino iz italijanske pokrajine Puglia, v povratku pa je dovažala premog iz Cardiffa. Tako je v rokah novega lastnika verno služila do časa pred začetka I. svetovne vojne. Takrat je ladja neke zimske noči, 14.01.1914, pod poveljstvom Giuseppea Cicconardija zaradi goste megle izgubila orientacijo med plovbo skozi »Vela vrata« (kanal med otokom Cresom in obalo Istre). Takrat je na svojem krovu tovorila dragocen les iz Rijeke proti Trstu. Močno neurje jo je vrglo ob obalo nedaleč od rta Pečen na Cresu. Ladja je hitro potonila. Ni podatka o tem, ali je bilo pri brodolomu kaj ponesrečenih.

Potop lahko opravijo samo potapljači s potapljaško kategorijo AOWD/P2 ali višje. Vrh premca ladje se nahaja na globini 20-22 metrov, vijak ladje pa se nahaja na globini 55 metrov. Razbitine ladje so zelo dobro ohranjene. Vidini so ostaki kabin, tovor na zgorji palubi, dva stebra in luknje v spodnjem delu ladje, kjer je ladja zadela podvodni greben.