Soline Strunjan

Strunjanske soline, ki so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka Roja. Bile so ene od treh področij za pridobivanje soli na področju današnje občine Piran. Sol ki so jo pridobivali, ni bila vedno tako bela, kot je danes. Včasih se je glina primeša v sol zaradi česar je dobila rjavo barvo. V 14. stoletju so občinski veljaki poklicali k sebi solinarje iz Paga, ki so bili znani po pridobivanju vrhunska kvalitete soli. Pokazali so jim, kako gojiti umetno skorjo iz mikroorganizmov in sadre, ki loči sol od podlage imenovano petola. Ta je omogočila strunjanskim solinarjem pridobivati bolj belo sol brez zemeljskih primesi. Soline v Strunjanu ter severni del Sečoveljskih solin imenovan Lera, je v začetku 20. stoletja zajela modernizacija. Avstrija je leta 1904 podržavila prek 500 fondov s 7034 kristalizacijskimi bazeni. Začela je preurejati solinski prostor. Posamezne kristalizacijske bazene je združila na enem prostoru in jih obkrožila z bazeni različnih stopenj izparevanja. Solinska površina pa je v bistvu ohranila shemo nekdanjega solnega fonda. Vetrne črpalke, ki so služile za prečrpavanje vode iz nižjih v višje predele, so zamenjali z bencinskimi. Vpeljali so tudi uporabo Beaumejevega aerometera za merjenje slanosti morske vode, ki ga uporabljajo še danes. Danes si lahko v solinah ogledamo dve solinarski hiši. Prva je bila zgrajeni v sredini 19. stoletja, druga pa v prvi četrtini 20. stoletja. Danes sta v celoti obnovljeni. V preteklosti sta bili namenjeni zgolj solinarjem, danes pa je namenjena obiskovalcem. Hiši sta tipičen primer solinarske arhitekture. V pritličju je skladišče soli v nadstropju pa bivalni prostori solinarske družine. Danes je v njej urejena razstava Krajinskega parka Strunjan. Center za obiskovalce je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro, ob vikendih in praznikih pa zaprt. Ogled razstave je brezplačen.