Novice

V četrtek, 17.5.2018 se v Portorožu pričenja mednarodni sejem navtike Internautica. S pomočjo eNavtike si lahko prislužite brezplačno vstopnico za ogled salona.  V spodnji obrazec vpišite svoje podatke in podatke svoje posadke ali prijateljev, ki jih zanima navtika. Med vsemi, ki boste povabili svoje prijatelje, da se prijavijo na eNavtiko bomo izžrebali kar 50 vstopnic za ogled sejma. Eden srečnež pa bo prejel vstopnice za vse prijatelje, ki jih bo navedel v spodnjem obrazcu. Vpišite čim več prijateljev in jih presenetite z brezplačno vstopnico za sejem.

Kaj je potrebno storiti, da si prislužite eno izmed lepih nagrad?

Izpolnite spodnji obrazec in delite objavo na internetu preko ene izmed spodnjih povezav (facebook, twiter, google+).

V obrazec vpišite vaše ime in priimek, vaš elektronski naslov in vaš GSM. Nato pa navedite imena in priimke ter elektronske naslove vaših prijateljev, za katere menite, da jih zanima navtika in bi bili veseli če bi tudi oni prejeli brezplačno vstopnico. V kolikor imate več kot 10 prijateljev, izpolnite obrazec večkrat. V obrazcu je potrebno izpolniti podatke za vsaj enega prijatelja (obvezno je ime in priimek ter elektronski naslov) .

Pri žrebu bomo upoštevali le pravilno izpolnjene prijave. Deljenje na enem izmed socialnih omrežij  profilu je obvezno.

Nagradna igra poteka do 16.5.2018 do 24.00 ure. Nepravilno izpolnjenih prijav in napačnih e-naslovov ne bomo upoštevali!

Prevzem nagrade

Nagrajenci - prejemniki vstopnice za sejem Internautico, bodo objavljeni na tej spletni strani dne 17.5.2018. Nagrado boste prevzeli na info pultu salona Internautica. Za prevzem je potreben osebni dokument.

Vašim prijateljem bomo poslali naslednje sporočilo?

Nagradna igra istočasno poteka tudi na FB. Skupno bomo podelili 50 vstopnic.

Se vidimo na salonu plovil INTERNAUTICA 2018!

Tretja regata svetovnega pokala za olimpijske razrede v tej sezoni se je z regato za odličja danes zaključila tudi za jadralke v ženskem olimpijskem dvosedu 470. Naši jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat), sicer aktualni evropski prvakinji, sta v cilj prijadrali kot peti, si s tem prislužili dodatnih 10 točk (v regati za medalje se točke štejejo dvojno) in tako prizorišče v Hyèresu zapuščata s skupnim petim mestom. 

Tina Mrak: “Vetra je bilo okoli 10 vozlov. Pred startom sva se odločili, da bova držali desno stran regatnega polja, zato sva startali ob regatni barki. Japonka, ki bi jo za uvrstitev na stopničke morali prehiteti za najmanj tri mesta, je startala na levi strani polja in se držala leve strani, tako da je na bojo prišla kot prva, midve pa kot deveti. V tistem trenutku nama ni preostalo drugega, kot se boriti vsaj za skupno peto mesto in poskrbeti, da naju ne bi prehitela kakšna posadka iz ozadja. Pridobili sva nekaj mest in končali na skupnem petem mestu.” 

Veronika Macarol: “Ja, res je bil cel regatni teden zelo naporen, ampak vseeno sva sposobni odjadrati dosti boljše. Imeli sva dobre in slabe trenutke, ta regata je bila tudi dober trening, videli sva, da sva z novo opremo lahko hitri tako v šibkem kot tudi v močnejšem vetru, morava pa samo še določene stvari izboljšati. Sigurno morava biti bolj živi in agresivni na startu in mislim, da lahko prideva na evropsko prvenstvo dosti boljše pripravljeni. Upam, da tam ne bova delali takih napak in da bova boljše odjadrali.”

Zmagala je francoska posadka Lecointre / Retornaz, drugi sta Britanki Mills / Mcintyre, tretji pa Japonki Kondo Yoshida / Yoshioka.

Vir: WindPress

Portorož ta konec tedna gosti drugo etapo evropskega pokala za jadrnice Melges 24, ki se kot lastovice vračajo v slovenske vode že deset let. Ker je jata na morju pred Piranom vsako pomlad večja, so se organizatorji tekmovanja odločili kandidirati za evropsko prvenstvo 2020.

"Pogum smo zbirali tri sezone. K temu so nas nagovarjali tekmovalci, mednarodna zveza in Marina Portorož, brez katere si ne bi upali v tako velik projekt." je o smelih ambicijah Jahtnega kluba Marina Portorož dejal idejni oče dogodka Branko Parunov. in dodal, "Imamo vso potrebno infrastrukturo ter številne organizacijske izkušnje, zato ovir za uspeh kandidature ne vidim. Naš edini protikandidat je Italija, toda zahodnim sosedom je bila zaupana že letošnja organizacija prvenstva stare celine, prihodnje poletje pa bo na Sardiniji potekalo še svetovno prvenstvo." 

Na pobudo slednjega je bilo tekmovanje 24-čeveljskih monotipov v Portorožu prvič izpeljano leta 2008, ko se je na regatnem polju pomerilo 8 posadk iz Slovenije in Češke. Druga pomembnejša prelomnica se je zgodila pred štirimi leti z vključitvijo regate v cikel evropskega pokala, vrhunec destletnega delovanja pa je prireditev dosegla lani z rekordno udeležbo 33 ekip iz 15. držav.

Ta konec tedna jih lahko na morski areni spremljamo 25 iz 11. držav, vključno z dvema slovenskima sestavama. Krmilo Atene suka izkušeni Jure Jerkovič, čigar najboljši rezultat je 8. mesto iz leta 2014, za točke evropskega pokala pa se poteguje še Aleš Zupanc na krovu Little big man-a.

Jadralske obračune si je mogoče ogledati na morju brezplačno ob predhodni najavi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali s kopnega vzdolž portoroške rive.

Rezultati po prvem dnevu: 

Vir: YC MARINA PORTOROŽ 

V članku Burja na Jadranu smo razložili zakaj piha burja, kako piha, kakšne so njene značilnosti in kakšni so valovi, ki jih povzroča. Burja lahko dosega orkanske hitrosti. V predelih kjer piha najmočneje, v tako imenovanih strženih, lahko dosega hitrosti preko 100 vozlov. Povzroča visoke in kratke valove, ki so posebej nevarni, kadar prihajajo v bok plovila.

Z dobrim poznavanjem vetra, lahko plovbo v njem prilagodimo, se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča in varno in udobno priplujemo na cilj.

Ali je potrebno izpluti

V primeru, da je napovedana močna burja, ki presega hitrosti 30 vozlov se najprej vprašajmo ali je pametno izpluti. Če lahko plovbo odložimo, potem ostanemo na varnem privezu in izplujemo, ko burja pade. Poleg nevarnosti med samo plovbo, ne smemo pozabiti, da bomo morali v takšnem vetru tudi pristati, za kar potrebujemo dobro znanje manevriranja s plovilom.

Nevarnosti plovbe v visokih valovih

Prevračanje plovila

Visoki valovi lahko naše plovilo prevrnejo. Najnevarnejši so valovi, ki trčijo v bok plovila. Plovilo je bistveno ožje, kot meri njegova dolžina, zato se bo hitreje prevrnilo kadar ga bodo zadeli valovi z boka. Proti valovom moramo zato vedno pluti pod kotom 45-90 stopinj glede na val oziroma pod kotom 0-45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo.

Prekinitev delovanja motorja

Druga nevarnost nam preti kadar plujemo z motorjem. V rezervoarju goriva so pogosto usedline. Ko plujemo po razburkanem morju, se te pomešajo z gorivom, pridejo v filter goriva in ga zamašijo. Motor se ustavi in ga ne moremo vžgati dokler ne zamenjamo filtra goriva  in očistimo dotoka goriva. Podoben problem se lahko pojavi kadar plujemo z rezervoarjem, v katerem je manjša količina godiva. Ker se to pretaka po rezervoarju, lahko v določenih trenutkih črpalka namesto goriva vsesava zrak. V kolikor se to zgodi na dieselskem motorju in zrak doseže motor, ga bo potrebno odzračiti preden ga bomo lahko ponovno vžgali. V razburkanem morju bo to zelo težko izvedljivo brez dobrega tehničnega predznanja pa celo nemogoče. Pri bencinskih motorjih bomo problem rešili lažje, a še vedno nam motor v ključnem trenutku ne bo deloval.

Trganje jader

Jadra so oblikovana, da prenašajo obremenitve med jadranjem. Materiali, šivi in vrvi so temu prilagojeni in zdržijo nekaj kratnik pričakovanih obremenitev. Nevarnost trganja jader je največja, kadar jadra niso napeta in v vetru nekontrolirano frfotajo. Na dele jadra, ki niso čvrsto pripet, zaradi efekta biča, delujejo ogromne sile, ki ga hitro pretrgajo.

Poglejmo si kako plujemo v takem vetru z motornim plovilom in kako z jadrnico.

Plovba z motornim plovilom

Ali je pametno izpluti ali ne

V razburkanem morju so večja plovila varnejša za plovbo od manjših. Običajno je plovba v valovih, ki so višji kot je širina plovila nevarna. Takšni valovi lahko hitro prevrnejo plovilo že pri majhni nepazljivosti krmarja. S plovilom krajšim od 5 m in okvirno širino 1,5m, plovbo v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo preko 15 vozlov odsvetujemo. Analogno lahko za različno velika plovila preberemo kar iz Beaufortove lestvice.

Plujmo v področju najmanjših valov

Valovi senjske burje v Baški na otoku Krk

Kadar smo že na morju in nas ujame močna burja, ali pa smo primorani izpluti, upoštevajmo lastnosti vetrov in na kašen način povzročajo valove.

Burje piha s kopnega. Največjo hitrost doseže ob obali, nato pa z oddaljenostjo od obale hitrost pada. Valovi na morju začnejo nastajati ob obali. Veter potrebuje določeno razdaljo da povzroči visoke valove. Tik ob obali s katere piha, valov ni. Z oddaljenostjo od obale valovi naraščajo, nato pa zaradi zmanjševanja moči burje padejo. Burja skoraj nikoli ne doseže vzhodne obale Italije, zato pred italijansko obalo valov burje ni več. Ker največjo nevarnost povzročajo valovi, je najbolj pluti v področjih, kjer so valovi najnižji ali pa jih celo ni. Zato poizkušamo pluti čim bliže zahodnim obalam otokov, kjer smo v zavetrju ali čim bliže obali kopna, kjer je burja sicer najmočnejša a valov ne povzroča.

Plujmo v valove

Kadar ne moramo pluti v področjih majhnih valov ali področij brez valov, moramo smer plovbe prilagoditi smeri valov. Najbolj varna je plovbe v valove. Je bolj varna kot plovba z valovi. Obračanje plovila, ter bočni zanos krme in premca pri plovbi v valove sta manjša. Plovilo je lažje vodljivo. Najbolj varno plujemo kadar plujemo direktno v valove ali pod kotom največ 45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo valovi. Če smer plovbe, ki nam jo pogojujejo valovi, ni naša želena smer, se lahko z nekoliko več dela varno približujemo svojemu cilju. Valovi burje običajno niso vsi enako visoki. Nekateri so manjši, nekateri večji. Kadar plujemo med manjšini, se poizkušamo držati želene smeri plovbe, ko pa opazimo, da se nam približuje večji val, premec obrnemo proti valu, ga prečkamo, nato pa zopet plujemo bliže svoji želeni smeri.

Kaj pa če so valovi preveliki

Morje nas lahko preseneti. Ko izplujemo iz luke ali zavetrja, valovi začno postopoma naraščati. Če plujemo na primer v Velebitskemu kanalu z obale proti otokom valovi postopoma naraščajo proti otokom. Bliže kot smo obalam otokov Rab, Pag ali Krk, višji so valovi. Če v določeni točki spoznamo, da nadaljevanje plovbe ne bo več varno imamo dve možnosti. Odločimo se lahko za nadaljevanje plovbe ali pa se s plovilom obrnemo in vrnemo v izhodišče. Oboje je lahko nevarno. Pri nadaljevanju plovbe bodo valovi še naraščali, pri obračanju plovila pa tvegamo, da se bo plovilo prevrnilo, ko bodo valovi prihajali v bok. Manever obračanja plovila lahko izvedemo, vendar moramo izbrati primeren trenutek. Na manever se moramo pripraviti.  Opazujmo valove in počakamo, da nas dosežejo najmanjši, nato pa hitro izvedimo manever obračanja. Manevr izvedemo tako, da je plovilo obrnjeno bočno na valove, ko je v kotanji, med dvema valoma. Takrat je verjetnost prevračanja najmanjša.

Plovba z jadrnico

Plovba z jadrnico je varnejša kot plovba z motornim plovilo. Možnost prevračanja plovila je manjša zaradi stabilnosti, ki jo zagotavlja kobilica. V močnem sunkovitem vetru, lahko plujemo zgolj na motor, vendar je plovba z jadri bolj varna in stabilna.

Plovba na motor

V kolikor plujemo zgolj na motor, se lahko ravnamo po predlogih za plovbo z motornim plovilom. Pri jadrnicah in plovbi v razburkanem morju ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih lahko vozimo v gorivu oziroma rezervoarju v gorivu. V dieselskem gorivu lahko živijo mikroorganizmi. Med njimi so različne vrste bakterij, kvasovke in plesni. Običajno se te kot sediment posedejo na dno rezervoarja. Ko plujemo po razburkanem morju, se pomešajo z gorivom. Po daljši plovbi zamašijo filter, pretok goriva je vse slabši, obrati motorja začnejo padati in motor na koncu motor ugasne.

Plovba z jadri

Plovba z jadri je varnejša. Jadrnice imajo motorje majhnih moči, ki so lahko v močnem vetru prešibki za plovbo. Plovba z jadri bo udobnejša. Jadra in kobilica bodo med plovbo skrbele za večjo stabilnost plovila. Plovilo se bo manj zibalo. Jadrnica bo nagnjena od vetra. Privetrna stran plovila bo dvignjena in na krov bo prihajalo manj vodnega pršca.

Površina jader

Burja piha v sunkih. Sunki lahko dosegajo do 3-kratnik hitrosti vetra. Velikost jader moramo zato prilagoditi največjim sunkom. Jadra z zmanjšano površino namestimo še preden zaplujemo v področja, kjer burja dosega največje hitrosti. Ko nas bodo dosegli močni vetrovi in močni sunki, bo zmanjšanje površine jader izjemno težko ali celo nemogoče.

Smer plovbe

Smer plovbe v burji bo potrebno prilagajati. Najkrajša pot oziroma plovba v isti smeri ne bo najbolj varna. Na krmilu bo potrebno opraviti veliko dela. Ko plujemo v veter in se nam približuje val, moramo s premcem zapluti v smeri, ki je pravokotna na val, se pravi v veter. Ko prečkamo val, plovilo obrnemo od vetra. Sprememba smeri je odvisna od velikosti valov. Višji kot bodo valovi močneje v veter bomo morali obrniti. Ekvivalentno moramo pluti tudi z vetrom (polkrma). Ko plujemo v val, zaplujemo od vetra, ko ga prečkamo zaplujemo v veter in se spustimo po valu.

1. smer vetra; 2. vrh vala; 3. dno vala; 4. želena smer plovbe; 5. najbolj varna plovba

Plujmo z občutkom

Krmar mora plovilo čutiti. Plovba na opisan način je fizikalno pogojena. Krmar z dobrim občutkom bo na tak način plul samodejno, tisti z manj občutka pa se tega lahko naučijo. Plovba ne bo enostavna. Opraviti bo potrebno veliko dela. Krmar mora biti ves čas pozoren in spremljati, kakšni valovi se mu približujejo. V teoriji bodo valovi pravokotni na smer s katere piha veter, v realnosti pa smeri valov močno variirajo. Za varno plovbo bo potrebno opraviti veliko vaje.

Plovba v burji pozimi

Pozimi je zrak hladnejši in zato gostejši. Na jadra deluje z večjo silo. Površino jader moramo temu primerno zmanjšati. Običajno je površina jader za plovbo pozimi med 10 in 15% manjša kot poleti, ko je zrak toplejši.

Najbolj problematična področja za plovbo v burji

1. Tržaški zaliv – plovba iz Pirana v Tržič  in obratno
2. Kvarner – plovba iz Pule proti Lošinju in obratno
3. Senjska vrata – Plovba z otoka Krk na otok Rab in obratno
4. Ninski zaliv – plovba iz otoka Vir proti otoku Rab in obratno
5. Šibeniška regija – plovba iz Rogoznice proti otoku Žirje in Kornatom in obratno

Področje visokega zračnega pritiska na južnem Atlantiku St. Helena ali St. Helena High je sistem visokega zračnega pritiska, ki se razširja na južnem Atlantiku. Ker ima sistem svoj center pogosto okrog otoka St. Helena, je po njem dobil tudi ime. Razširja se na področju, ki je veliko več tisoč kilometrov in močno vpliva na plovbo v tem delu sveta.

Ker je sistem na južni polobli, se vetrovi okrog sistema vrtijo v obratni smeri od urinega kazalca. Vetrovi ob zahodnih obalah južne Afrike zato pihajo iz juga proti severu. Plovba iz severozahodne Afrike proti južni Afriki je zato ob obalah otežena. Ker jadralci plujejo raje z vetrom, je plovba po zahodni strani sistema hitrejša. Tam vetrovi pihajo iz severa proti jugu, nato pa se na skrajnem jugu obrnejo proti vzhodu. To je razlog zaradi katerega večina jadralcev iz Evrope pluje najprej proti vzhodnim obalam Brazilije (Fenando ne Noronha) nato pa jih sistem ponese proti jugovzhodu, proti obalam Južno Afriške republike. Dvakratno prečkanje Atlantika je daljša a hitrejša pot, kot plovba ob zahodni obali Afrike.

Ker se sistem St. Helena premika in spreminja svojo velikost, je temu potrebno prilagoditi plovbo. Pluti je potrebno po robovih sistema, kjer pihajo vetrovi. Bliže kot smo centru sistema, manj je vetra in plovba postaja počasnejša. Velikost in natančno pozicijo sistema je potrebno spremljati in plovbo prilagoditi.

Portorož bo med 8. in 13. majem gostil 2. regato letošnje sezone razreda RC44. Gre za prestižni jadralni razred, ki sta ga pred trinajstimi leti zasnovala eden največjih jadralcev v zgodovini svetovnega jadranja, Sir Russell Coutts, ter naš, slovenski arhitekt Andrej Justin. Lastniki hitrih, športnih črnih jadrnic, ki morajo biti za krmilom, so nekateri najbogatejši Zemljani, v ekipah pa združujejo številne največje zvezde svetovnega jadranja, tudi take, ki sicer nastopajo v Pokalu Amerike (npr. Dean Barker). 

Jadralci v sezoni razreda RC44 obiščejo pet prestižnih prizorišč in veseli smo, da se po trinajstih letih RC-ji vračajo v Slovenijo, v Portorož, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. 

Navijali bomo lahko tudi za ‘dve’ slovenski jadrnici. V narekovaju zato, ker ena tudi dejansko pluje pod slovensko zastavo, na drugi pa je jedro posadke slovensko. Obe sodita med glavne favorite za zmago. Pod slovensko zastavo pluje jadrnica Black Hawk (Team Ceeref) Slovenca Igorja Laha, dvakratnega zmagovalca sezone RC44, ki lanski naslov brani tudi v letošnji sezoni. V ekipi ruske Team Nika so štirje Slovenci - Tomaž Čopi, Mitja Margon, Iztok Knafelc, Toš Skrt Golja; Team Nika je aktualni svetovni prvak razreda. 

Na morju bo torej vroče!

Windpress

Novo plovilo HYDRASPORTS Custom 5300 Sueños iz ameriška ladjedelnice HCB Yachts v dolžino meri 16,1 m in 3,96 v širino. Teža praznega znaša 12.850 kg. Model 5300 Sueños je luksuzno plovilo za dnevne izlete in ribolov, ki pa ima na voljo tudi eno kabino v kateri lahko udobno prespita dve osebi. Pri gradnji plovila so mislili na vse detajle. Predvsem tiste, ki so pomembni ribičem. Vse kar je vgrajeno na plovilo je najboljše, kar je na voljo na trgu. Za potnike na krovu je šest udobnih sedežev, ki omogočajo individualno nastavitev vsakemu potniku. Ker so namenjeni ribolovu, ima vgrajenih več rezervoarjev za žive ribe. Vsi imajo črpalke, ki v rezervoar dovajajo svežo morsko vodo. Dovolj je tudi velikih prostorov za shranjevanje velikega ulova, ki so opremljeni s hladilnim sistemom, da se ulov ne bo pokvaril do prihoda v pristanišče.  

Testno plovilo je bilo opremljeno s kar štirimi motorji Seven marine, ki razvijejo po 627 KM in so najmočnejši produkcijski izvenkrmni motorji. Skupna moč motorjev znaša neverjetnih 2508 KM. Primerno je poskrbljeno tudi za zalogo goriva. Rezervoar ima namreč prostornino kar 3870 l. Goriva tako ne bo zmanjkalo takoj. Pri polni obremenitvi motorjev bo zadostovalo za 6 ur in nekaj minut plovbe.

Plovilo je zelo dolgo in ima nizek center gravitacije. Zaradi tega je pričakovati, da bo plovba udobna. Pri pospeševanju do hitrosti glisiranje se premec plovila skoraj ne dvigne. Potovalno hitrost doseže že pri 20 vozlih. Naklon motorjev lahko popravimo in premec nekoliko dvignemo nad vodno gladino. Povečajo se obrti motorji in hitrost naraste na 25 vozlov. Pri 2800 obratih motorja v minuti poraba znaša 240 l/nmi oziroma 9,6 l na prepluto miljo. Ko ročico plina potisnemo do konca in nekoliko povečamo naklon motorjev, plovilo razvije hitrost 54 vozlov. Motorji se zavrtijo z 5.500 obrati in poraba znaša 600 l/h oziroma 11,1 l/nmi.

Seveda se bo marsikdo vprašal, ali res kdo potrebuje tako plovilo? Ali je smiselna namestitev štirih tako močnih motorjev? Na ta vprašanja si bo vsak odgovoril sam. Dejstvo je, da je kombinacija plovila in motorjev izjemno dobra.

Test plovila: The Boat Show

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Plovba po Karibskem morju se je zaključila. Jasmin Čauševič je zaplul proti Panamskemu prekopu. Po prehodu prekopa je nameraval zapluti v Pacifik. Žal se ni vse izteklo po planu.

Prehod prekopa je bil dokaj klavrn in nesrečnem. Po prihodu iz Atlantske strani čez Panamski prekop v Pacifik je bi prisiljen ostati na boji 7 dni. Imel je okvaro motorja in plovbe ni mogel več varno nadaljevati.  Motor mu je odpovedal prav pri prehodu skozi zadnjo zapornico prekopa. Še sreča, da se je to zgodilo tam in ne na plovbi po Tihem oceanu. K sreči je uspel najti serviserja. Odkrili so napake na eklektičnih sklopih. Odpovedala sta alternator in zaganjalnik. Alternator je serviser uspel popraviti, zaganjalnik pa je bilo potrebno nadomestiti z novim.

Trenutno pluje že 8 dan v brezvetrju s pomočjo motorja, ki zaenkrat deluje brez težav. Še vedno deluje s skromnimi obrati, saj ga še vedno testira. Prisiljen je varčevati z gorivom. Njegov cilj je otok Hiva Oa na Markeškm otočju, ki je sestavni del Francoske Polinezije. Njegova pot bo dolga približno 3800 NM brez postanka in do sedaj je preplul skromnih 619 NM. Upa, da bo čez 5 ali 6 dni dosegel pasatne vetrove, kateri se trenutno nahajajo pod 5. stopinjami južnega oceana. Ti ga bodo ponesli do želene ciljne točke, katero upa da bo dosegel okoli 20. maja, do takrat pa bo njegov dom jadrnica Indigo in širni Tihi ocean.

Skupaj ga bomo spremljali na njegovi plovbi.

Plovba preko Panamskega prekopa

  < Sam prejadral Karibsko morje 11. del           Plovba preko Pacifika >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

Internautica - najpomembnejši jadranski navtični sejem tudi letos predstavlja zanimive novosti in dosežke svetovne navtične industrije. Čez mesec dni, natančneje, v dneh od 17. do 20. maja, se Internautica vrača v Marino Portorož.

Spoznajte in preizkusite najnovejša plovila

Internautica je pomemben pokazatelj smernic razvoja v navtični industriji. Od jaht do športnih in napihljivih čolnov, od katamaranov do jadrnic, od elektronike in navtične opreme do mode. Na sejmu lahko obiskovalci spoznavajo novosti svojih najbolj priljubljenih blagovnih znamk kot so Absolute, Adler, Azimut, Bayliner, Bavaria, Beneteau, Cranchi, Dreamline, Elan, Ferretti, Fountaine Pajot, Greenline, Hanse, Invictus, Jeanneau, Marex, Monterey, Nomadream, Pershing, Quicksilver, Riva, Salpa, Sessa, Sea Ray, Solaris, Windy, XO in še veliko drugih.

Paradni program Internautice so vsako leto premierne predstavitve plovil in različni atraktivni dogodki povezani z morjem, ki se bodo zvrstili v štirih sejemskih dneh. Nekaj letošnjih premier med plovili lahko predstavimo že danes:

Absolute 52 Fly

Jadranska premiera 

Adriatic Wave, uradni zastopnik italijanske ladjedelnice Absolute Yachts bo predstavil motorno jahto Absolute 52 Fly. Absolute 52 Fly ima tri kabine, dve stranišči in povsem opremljeno kuhinjo – čudovit prostor, v katerem lahko na odprtem morju uživa do osem ljudi.

Bavaria C45

Sredozemska premiera

Podjetje TTY Adriatic bo predstavilo sredozemsko premiero 13,98m dolge jadrnice C45, ki jo lahko naročite v 3, 4 ali 5 kabinski različici. Podaljšana linija trupa s tremi velikimi okni deluje unikatno, kar novo C45 postavi pred konkurenco. Pod nove linije trupa in dizajn C45 se je podpisal italijanski oblikovalski studio Cossutti Yachts Design. To pomeni, da ima C45 vrhunske jadralne lastnosti z veliko regatnega potenciala, ko je v rokah pravih jadralcev.

Bavaria S33HT

Sredozemska premiera

Sredozemska premiera nove S33HT, idealne motorne jahte za vašo družino in prijatelje! Še več prostora in ergonomičnih rešitev tako v kokpitu kot notranjosti, vse to in še več pri hitrostih preko 35 vozlov. Bavario S33 HT si lahko v živo ogledate pri TTY Adriatic.

Cranchi T 36 Crossover

Jadranska premiera

Živahen in sodobno zasnovan motorni čoln z dvema dizelskima pogonskima agregatoma moči 300 HP in udobnimi 10 m dolžine, kjer ponuja dve bivalni kabini, sanitarije, prostoren dnevni prostor in ergonomsko urejen kokpit. Kot je za značilno za italijansko ladjedelnico Cranchi, ga odlikujejo odlične plovne lastnosti in kakovostna izdelava.

Greenline Yachts 65 OceanClass

Jadranska premiera

Dvajsetmetrska jahta 65 OceanClass s hibridnim motorjem združuje ekološko križarjenje s prostornim razkošjem v plovilu, ki je zasnovano za resno plovbo na odprtem morju.

Greenline Yachts prototip

Svetovna premiera prototipa

Greenline Yachts bo na Internautici ekskluzivno predstavila prototip svojega naslednjega plovila, namenjenega novi generaciji pomorcev, ki so pripravljeni na nove užitke na morju. Plovilo bo na voljo z dvema bencinskima ali električnima motorjema.

Invictus 240CX

Jadranska premiera

Zapeljiv športni čoln ponuja za svojo dolžino veliko udobja, zunanji motor in edinstvena oblika trupa pa zagotavljata izjemno plovno zmogljivost.

L30 Class

Jadranska premiera

Jadrnica olimpijskega razreda, ki združuje hitrost, preprostost in udobje v lepi enotni obliki – odlična tako za profesionalce kot za začetnike.

Windy 27 Solano

Jadranska premiera

Podjetje Adria Luxury Yachts bo na letošnji Internautici predstavilo kar 3 jadranske premiere norveških plovil Windy. Eno izmed njih je športni čoln 27 Solano, ki je s svojim klasičnim slogom, neprekosljivo zmogljivostjo in možnostjo za odlično upravljanje pripravljen, da bo požel uspeh legendarnega modela Zonda.

Windy 31 Zonda

Jadranska premiera

Nagrajeni športni čoln 31 Zonda je osupljivo hiter vikendaš, ki združuje dirkaški videz in nudi enostavno upravljanje, udobje plovbe pa je primerljivo večjim plovilom.

Windy 39 Camira

Jadranska premiera

Nagrajena 39 Camira je klasičen športni motorni čoln z odličnimi zmogljivostmi za priobalno plovbo in največjo hitrostjo 45 vozlov.

MIRAN TEPEŠ: Veliki trije

Z veseljem napovedujemo slikovito predstavitev nove knjige morjeplovca Mirana Tepeša, ki jo je poimenoval >>Veliki trije<< – zanimiva predstavitev njegovega potovanja okrog rtov Cape Horn, Cape Leeuwin in Rta dobre nade ter njegovega popotovanja po južnem delu Tihega oceana od Francoske Polinezije do Čila.

Knjigo Miran Tepeš - Veliki trije si lahko že danes naročite na tej povezavi.

V letošnjem letu ponovno organiziramo SUP tekmovanje. Internautica SUP Challenge 2018 šteje za SUP pokal Slovenije, tako bo tekmovanje potekalo po pravilih SUP pokala Slovenije. Vsekakor bo to športni dogodek, ki bo več kot le profesionalno tekmovanje. Udeležili se ga bodo lahko tako začetniki kot izkušeni veslači, ki bi svoje spretnosti radi preskusili skupaj z najboljšimi na Jadranu, zato pridite v najboljši formi in pripravljeni "na akcijo”. Več informacij o tekmovanju in kategorijah najdete v uradnem razpisu tekmovanja.

Gostili bomo tudi tekmovanje v odbojki na mivki Internautica Open 2018. Udeleženci se bodo lahko pomerili v različnih starostnih kategorijah in v različnih stopnjah spretnosti.

Izbor plovil za prestižno nagrado "Jadransko plovilo leta" je postal že tradicionalen dogodek Internautice. Nagrada bo tudi v letu 2018 podeljena najboljšim plovilom pretekle sezone. Mednarodna strokovna žirija, sestavljena iz navtičnih strokovnjakov in predstavnikov uglednih navtičnih publikacij kot so Navtika plus (Slovenija), More magazin (Hrvaška), Yachts Croatia (Hrvaška), Nautički magazin (Srbija), Barche (Italija), Nautika magazin (Srbija) in Internautica bodo podali strokovno mnenje in pripravili izbor nagrajencev. Glede na vsakokraten odličen izbor velja podelitev za vrhunski dogodek, ki pritegne pozornost širše množice in strokovne javnosti.

V prihajajočih tednih nikar ne spreglejte dodatnih sejemskih novic. Prizadevamo si, da bi bila Internautica 2018 raznolika, zanimiva in najboljša doslej. Če torej še niste rezervirali razstavnega mesta, nikar ne odlašajte, na voljo je le še nekaj razstavnih površin. Novosti in podrobnosti letošnjega programa, prijave in informacije za predstavnike medijev so dostopne na spletu. Obiščite nas na www.internautica.net ali nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Organizator Internautice 2018 je podjetje Studio 37 d.o.o. v sodelovanju z Marino Portorož d.d

Italijanska ladjedelnica ZAR Formenti je predstavila novo plovilo z oznako ZAR 79 SL: Že iz same oznake lahko ugotovimo, da gre za približno 8 metrov dolg gumenjak z plastičnim dnom. Kratica SL pomeni Sport Luxury, zaradi česar lahko sklepamo, da gre za hitro plovilo z veliko mero udobja med plovbo in na sidru. .

Krov plovila je povzet po modeli ZAR 85 SL, ki je zastavonoša te ladjedelnice. Kot pri vseh svojih plovilih za gradnjo uporabljajo najkvalitetnejše materiale in posvečajo pozornost prav vsakemu detajlu. Ravno toliko ali pa še več pozornosti posvetijo tudi oblikovanju trupa in razporeditvi teže. Zaradi dolgoletnih izkušenj, ladjedelnica izdeluje gumenjake že 38 let,  so vsa njihova plovila oblikovana tako, da omogočajo izjemno stabilno, udobno in hitro plovbo. Seveda je hitrost povezana tudi z ekonomičnostjo. Zaradi vseh fizikalnih lastnostih so gumenjaki ZAR enostavni za uporabo, hitro izglisirajo dosegajo visoke hitrosti. Kot smo vajeni pri gumenjakih te ladjedelnice imajo drugačno samosvojo obliko. Uporabljeno je veliko plastike in občutek na krovu je primerljiv s plovbo na nekoliko večjih gliserjih. Premec je razširjen in dvignjen, zaradi česar je v prednjem delu čolna veliko prostora za sončno ploščad, prostor za druženje ob hrani ali pijači ali pa za udobno namestitev med plovbo.

Test

Testni gumenjak ZAR 79 SL je imel nameščen izvenkrmni motor Suzuki, ki razvije 300 KM.

Gumenjak je začel glisirati že pri hitrosti 9 vozlov, motor pa se je vrtel z 2000 obrati na minuto. Pri 3000 obratih je hitrost plovbe znašala že 20 vozlov, poraba pa je znašala 22 l/h oziroma 1,1 l na prepluto navtično miljo. Pri hitrosti 30 vozlov se krma dvigne iz vode in premec nekoliko spusti. Potrebno je spremeniti naklon motorja (trim), da se premec zopet dvigne nad morsko gladino. S samo spremembo naklona motorja se je hitrost povečala na 34 vozle. Na testu je bilo jezero rahlo vzvalovano. Valov v plovilu ni bilo čutiti zaradi oblike plovila in dobre razporeditve teže. Motor se je vrtel z 4300 obrati poraba pa je znašala 43 l/h oziroma 1,26 l na prepluto navtično miljo, kar je le 15 % več kot pri hitrosti 20 vozlov. Tako lahko rečemo, da je to še vedno potovalna hitrost. Pri 4800 obratih motorja v minuti plujemo s 37,5 vozla. Pri pospeševanju plovilo povečuje hitrost in ostaja zelo vodljivo. Na občutek deluje krmarjenje celo bolj natančno. Pri 6000 obratih im malenkostnih popravkih naklona motorja (trim) plovilo doseže hitrost 47 vozlov. Poraba motorja znaša okrog 90 l/h oziroma 1,9 l na prepluto navtično miljo.

Po testu lahko rečemo, da je novi ZAR 79 SL opravičil svojo kratico SL. Gre resnično za zelo hiter čoln z veliko prostora na krovu, da zagotavlja izjemno udobno plovbo in da je njegovo krmarjenje enostavno in natančno tudi pri visokih hitrostih.

Videoposnetek testa: 

Zastopnik za motorje Suzuki v Sloveniji je podjetje As Boats (as-boats.si).

Vir: Youtube-The Boat Show, Foto: ZAR Formenti